Petkov Infokoncentrat začenjamo z visokimi obiski in pomembnimi dogovori. Britanski premier David Cameron je danes v Bruslju na uradnem obisku pri predsedniku komisije Jean -Claudu Junckerju. Pogovori so potekali okrog britanskih zahtev za reformo EU v kontekstu referenduma glede članstva Velike Britanije v uniji. V nedeljo se bo Cameron sestal še s predsednikom Evropskega sveta Donaldom Tuskom. V primeru dogovora predlaganih reform, Cameron obljublja kampanjo, ki bo nagovarjala Britance v podporo članstvu uniji. Obljubljeni referendum je predviden ob koncu leta 2017. Zahteve Londona so krepitev konkurenčnosti, izboljšanje položaja članic, ki ne posedujejo evra, krepitev suverenosti vseh članic in njihovih nacionalnih parlamentov ter omejitev dostopa britanskih socialnih pravic vsem nebritanskim državljanom EU. 12. februarja se Cameron odpravlja tudi v Hamburg, kjer se bo sestal z nemško kanclerko Meklovo poroča STA.
Danes se je v Sloveniji mudil zunanji minister Slovaške Miroslav Lajčak. S slovenskim kolegom Karlom Erjavcem sta te pogovarjala o političnem ter gospodarskem sodelovanju. Posebno pozornost sta namenila migrantski krizi ter razmeram na Zahodnem Balkanu. Ministra sta izmenjala mnenja o aktualnih evropskih in mednarodnih perečih vprašanjih. Slovaška vlada zagovarja zelo ostra stališča glede begunske in migrantske evropske politike. Zavrača kvote predlagane s strani Bruslja za prerazporeditev 160.000 prosilcev za azil po članicah EU, zato je na Sodišču EU vložila tožbo. Slovaki so se opredelili, da so pripravljeni sprejeti le begunce, ki so kristjani... Na gospodarskem področju Slovenija in Slovaška zelo dobro sodelujeta. Slovenski izvoz je v letu 2014 znašal 395 milijonov evrov, uvoz s Slovaške pa se je povzpel na 324 milijonov evrov. Kaže se tudi pozitiven trend na področju naložb. Luka Koper ostaja za številna slovaška podjetja ključno pristanišče še piše STA. Slovaškega zunanjega ministra sta danes sprejela tudi premier Miro Cerar in predsednik države Boru Pahor.
Pomembnih obiskov še ni konec. Premier Miro Cerar danes gosti na delavnem srečanju novega hrvaškega premiera Tihomirja Oreškovića. To je prvo srečanje obeh premierov potem, ko je Hrvaška 22. januarja dobila novo vlado pod vodstvom Oreškovića. Je pa to tudi prvi uradni obisk novega hrvaškega premiera v tujini. Odnosi z našo južno sosedo so se lani pošteno ohladili. Po izbruhu begunske krize, ko je Slovenija postavila žico, za kar je uradni Zagreb v Ljubljano poslal vrsto protestnih not. Za hrvaško tiskovno agencijo Hina pa je novi zunanji minister Miro Kovač ponovil, da arbitražni postopek o določitvi meje med državama ne velja več. "S prijatelji iz Slovenije želimo doseči rešitev, ki bo temeljila na mednarodnem pravu in bo v duhu dobrososedskih odnosov," je še povedal in podal prepričanje, da bosta državi spor o meji tudi rešili.
Slovenija je proti Evropski komisiji novembra 2012 vložila tožbo v zadevi Elan, v kateri je tudi predlog za začasno odredbo za zadržanje izvršitve sklepa komisije. Iz razsodbe, ki je bila včeraj objavljena na spletnih straneh sodišča pa je razvidno, do je sodišče tožbo zavrnilo. Po mnenju Sodišča Evropske unije, je dokapitalizacija Elana leta 2008 potekala neskladno s predpisi. Pri drugi, sporni dokapitalizaciji, ki so jo izvedli KAD, DSU in Triglav, je komisija ugotovila, da je bila neskladna s pravili za reševanje in prestrukturiranje. Po mnenju komisije je šlo za neupravičeno denarno pomoč, ki je Elanu omogočila konkurenčno prednost. Sodišče je svojo odločitev utemeljilo na podlagi dejstva, da je šlo v tem primeru za pomoč države, ki je bila dodeljena preko gospodarskih družb v državni lasti. Da gre za odločitev, ki ni bila sprejeta pod tržnimi pogoji, ampak po političnih poteh, je sodišče podkrepilo z dejstvom, da pri dokapitalizaciji ni sodeloval noben zasebni vlagatelj. To pa po mnenju sodišča pomeni, da trg ni zaupal v rentabilnost Elana, poroča slovenski novičkarski portal. Elan je denarno pomoč iz dokapitalizacije vrnil septembra. Po odločitvi sodišča, bo Slovenija poravnala tudi vse stroške postopka.
Petkov infokoncentrat zaključujemo z novimi zavezništvi in energetskimi rešitvami. Izrael, Ciper in Grčija načrtujejo skupno gradnjo plinovoda, s katerim bi plinska nahajališča v vzhodnem Sredozemlju povezali z Evropo. Grčija bi tako lahko postala most za energijo iz Izraela in Cipra je prepričan Aleksis Cipras. Ciper in Izrael sta pod morskim dnom na vzhodnem Sredozemlju odkrila ogromne zaloge zemeljskega plina. Izraelska raziskovalna skupina je v nedeljo sporočila, da so ob obali Izraela odkrili novo plinsko polje. Po ocenah izraelskega ministrstva za gospodarstvo je v vzhodnem Sredozemlju med 10.000 in 15.000 milijardami kubičnih metrov zalog zemeljskega plina, kar naj bi zadostovalo domačim izraelskim pa tudi evropskim potrebam. Razpravljali so še o načrtih za položitev podvodnega kabla, ki bi povezal električna omrežja vseh treh držav. Izraelski premier Netanjahu je poudaril, da so časi na Bližnjem vzhodu še posebej nemirni, tako bi sodelovanje med tremi demokracijami prispevalo k stabilnosti, varnosti ter blaginji vseh treh držav ter v celotni regiji. Pogovori med tremi voditelji so potekali še o možnih sodelovanjih na področju upravljanja voda, visokitehnološkega sektorja, turizma, gasilstva ter na področju iskalnih ter reševalnih akcij v vzhodnem Sredozemlju. Zaradi vse nemirnejših razmer na Bližnjem vzhodu so se te tri države zbližale in okrepile sodelovanja tudi na vojaškem področju.
