Prejšnji petek je svet pretresel strelski napad na mošeje v novozelandskem mestu Christchurch, ki ga je izvedel britanski desničarski skrajnež Brenton Harris Tarant. O islamofobnem incidentu pa poročajo tudi iz Velike Britanije, saj naj bi neznanci v mestu Birmingham s kladivom razbili okna na večih mošejah. Policija zaenkrat še preiskuje, ali so napadi med seboj povezani. Napade so že obsodili številni politiki, med drugim tudi britanski notranji minister Sajid Javid, čigar starši so bili iz Pakistana. Ta je na Twitterju zapisal, da za sovraštvo v britanski družbi ni mesta in ne bo nikoli sprejeto kot nekaj normalnega.
Poleg ksenofobnih izpadov imajo na Otoku težave tudi s sprejetjem dogovora o Brexitu. Potem, ko je parlament že dvakrat zavrnil predlog premierke Therese May glede izstopa Velike Britanije iz EU, je Mayeva danes odpotovala v Bruselj, kjer bo poskušala doseči podaljšanje roka za izvedbo Brexita. Če Britanci do 30. marca ne sprejmejo konkretnega dogovora o izstopu, bo sledil nenadzorovan Brexit, ki bo imel nepredvidljive posledice za britansko gospodarstvo. Britanska predsednica vlade bo zato poskušala evropske voditelje prepričati, da končni datum izstopa prestavijo na 30. junij, kar pa se po prvih informacijah ne zdi verjetno.
Zanimivemu političnemu dogajanju pa smo priča tudi na drugi strani Atlantika, kjer se pri demokratih krešejo mnenja o odstavitvi trenutnega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Del jih namreč temu nasprotuje, saj menijo, da to ne more biti osrednji cilj kongresa, medtem ko bolj levo usmerjeni del stranke meni, da je Trump zrel za »impeachment.« Zanimivo je, da je po zadnjih javnomnenjskih raziskavah temu naklonjenih zgolj ena tretjina Američanov, medtem ko je še lanskega decembra takšnih bilo nekaj manj kot 50% anketiranih. Proti impeacmentu se je pred časom izrekla tudi vodja demokratov v spodnjem domu kongresa Nancy Pelosi, ki je dejala, da bi takšna poteza preveč razdelila državo in da Trump za kaj takega enostavno ni vreden. Ameriška senatorka iz Massachusettsa in kandidatka za predsedniško nominacijo Elizabeth Warren pa je poudarila, da je najprej treba počakati na končno poročilo tožilca Roberta Muellerja, ki preiskuje domnevno rusko vmešavanje v ameriške predsedniške volitve leta 2016. »Ko bomo imeli poročilo na mizi, se bomo odločili, kako naprej,« je dejala Warrenova.
Na dvodnevnem obisku na Hrvaškem se te dni mudi nemški predsednik Frank Walter Steinmeier. Tja je prišel na povabilo hrvaške predsednice Kolinde Grabar Kitarović. Ta je ob njegovem obisku poudarila posebno vlogo Nemčije v času hrvaškega osamosvajanja, pri čemer je posebej izpostavila tedanjega nemškega kanclerja Helmuta Kohla in zunanjega ministra Hansa Dietricha Genscherja. Nemčija je sicer največji hrvaški zunanjetrgovinski partner, ki je za naše južne sosede pomembna tudi iz turističnega vidika, saj je Hrvaško lani obiskalo 2,9 milijona nemških turistov. V Nemčiji sicer dela več kot 368.000 Hrvatov. Na vprašanje nemških novinarjev o izseljevanju iz Hrvaške, pa je Kitarovićeva dejala, da je mobilnost znotraj EU pozitivna, a v isti sapi dodala, da je treba narediti vse, da bi se izseljenci nekoč vrnili v domovino. Ob svojem obisku je Steinmeier poudaril, da mora Hrvaška predstavljati most med EU in državami Zahodnega Balkana, s katerimi jo veže skupna preteklost. Steinmeier je ob tem še dodal, da se zaveda, da je bilo v odnosih med Hrvaško in državami Zahodnega Balkana veliko napetosti, katere posledica so številna odprta vprašanja. Po njegovem mnenju se je s slednjimi treba soočiti, saj le-to omogoča lepšo prihodnost. Kot primer je navedel države članice EU-ja, ki so se med sabo v preteklosti vojskovale, a so z dialogom ustvarile vzdušje sožitja in blaginje.
Podobni kot politiki v tujini, imajo tudi domači politiki na družbenih omrežjih pogosto predolge prste. To se je ta teden pripetilo nekdanjemu ministru za kohezijo Marku Bandelliju. Ta je na Twitterju zapisal: »Z veseljem pozdravljam odločitev Rusije s kaznovanjem novinarjev, ki žalijo politike in javne osebe.« Bandellijev tvit je sprožil številne ogorčene odzive, nanj pa se je že odzvalo tudi Društvo novinarjev Slovenije, ki je v izjavi za javnost zapisalo, da je navduševanje nad preganjanjem novinarjev popolnoma nesprejemljivo. Ob tem so izrazili tudi bojazen, da pri vsem skupaj ne gre zgolj za nepremišljen tvit, ampak za neki avtokratski pogled na medije, ki je skregan z razumevanjem vloge medijev in novinarjev v demokratični družbi. Naj poslušalce spomnimo še, da je Marko Bandelli tisti minister, ki je pred meseci odletel s svojega položaja ravno zaradi neprimerne komunikacije v zvezi z dodeljevanjem evropskih sredstev. Kot poslanec Stranke Alenke Bratušek (SAB) trenutno opravlja funkcijo podpredsednika odbora za kulturo, kamor spadajo tudi mediji.
Jutri, v petek, 22.3., se bo ob 17:30 uri v prostorih Ekomuzeja Žalec odvila okrogla miza Mladi in občina - z roko v roki v prihodnost. Občina Žalec in mladinske organizacije bodo tako na razpravi o razvoju mladinske dejavnosti debatirali med drugim tudi o tem, kako naj bodo mladi integrirani v javno okolje in v kakšnem obsegu občina zagotavlja, da lahko tudi mladi prispevajo k utripu mesta in dopolnjujejo njegov razvoj ter dogajanje, pa tudi, kako naj bodo potrebe mladih zastopane tudi v lokalnih upravah. Občina Žalec, ki se po številu prebivalstva uvršča na 16. mesto, se je v preteklosti spopadala s problemom prepovedanih substanc, ki je med mladimi ustvaril močno subkulturo, sami organi pa so se zdeli premalo pripravljeni ali odločni, da bi ga rešili. Tako mladi v Žalcu pogrešajo predvsem infrastrukturo, ki bi jim nudila prostor in možnost neformalnega druženja ter kulturnih in glasbenih aktivnosti za vzpostavitev mlade subkulture. Podrobneje predsednik Študentskega kluba Žalec, Tomaž Kozovinc:
IZJAVA
Okrogla miza je torej več kot na mestu. Kako je potekala organizacija le-te, ponovno Kozovinc:
IZJAVA
Žalcu se torej obetajo spremembe, vsaj v obljubah in stiskih rok. O razpletu dogajanja bomo poročali tudi na radiu Marš.
Infokoncentrat je pripravil Primož Soban.
