Najprej o tovariški ljubezni. Študentska radijska postaja posebnega pomena Radio Študent danes oddaja že 47. let. No passaran!
Nadalje o ljubezni do denarja. V četrtek prejšnji teden je administracija Baracka Obame izdala javno izjavo, v kateri predstavljajo vrsto iniciativ, namenjenih večji transparentnosti in nadzoru pri plačevanju davkov. Pri tem so navajali zadnje razkritje neznanega žvižgača, ki je v sodelovanju z Suddeutsche Zeitung in Mednarodnim konzorcijem raziskovalnih novinarjev javnosti razkril takoimenovane Panama Papers. Sedanja administracija naj bi se namenila razkriti tokove izogibanja davkov preko davčnih oaz. Na potezo so se že odzvali nekateri ameriški avtorji in novinarji, ki jo označujejo za populizem brez resnega namena akcije. Komentator in avtor Chris Lehman ravno sedanjo administracijo obtožuje tlakovanja pravnih poti za tovrstne prakse za ameriška podjetja po svetu. Na izjavo se je odzval tudi vir, ki je informacije iz Panama Papers posredoval in v obširnem zapisu pojasnil razloge, ki so ga do objave privedli. Vir je zanikal povezanost s kakršnokoli politično stranko, vladno ali obveščevalno agencijo, ki mu je bila do sedaj očitana. V obširni kritiki nepravične razporeditve bogastva in prihodka opisuje zlomljen sistem financiranja ameriških političnih strank, kapitalistični ekonomski sistem kot ekonomsko suženjstvo ter se zavzema za zaščito žvižgačev, ki v javnem interesu objavijo informacije. Velikopotezno.
Pa vendar se da hoditi tudi z malimi koraki. Razburjenje je odzvanjalo v ameriški zvezni državi Maine, ko je demokratski kandidat za kandidata za predsednika Bernie Sanders, od volilcev dobil dvakrat več podpore kot Hillary Clinton, kljub temu pa le enega od petih superdelegatov. Ti namreč volje volilcev niso zavezani upoštevati. Razburjenje je odzvanjalo do te mere, da je Demokratska stranka v Mainu preteklo soboto prva v Združenih državah sprejela amandma, ki uvaja odgovornost predsednika stranke za to, da delegati v skupnem izidu odražajo mnenje volilcev na preliminarnih volitvah. Amandma bo stopil v veljavo bližnjega leta 2020.
Planiranje na dolgi rok ne gre od rok vsem. Grški parlament je ponoči izglasoval vladni predlog pokojninske in davčne reforme v skupni višini 5,4 milijarde evrov, ki ga zahtevajo upniki, Evropska komisija in IMF. Razpravo v parlamentu so spremljali množični protesti pred zgradbo parlamenta in na ulicah Aten. Medtem finančni ministri držav območja evra v Bruslju ocenjujejo potek prvega pregleda izvajanja programa pomoči Grčiji. Pričakovati je bilo tudi razpravo o grškem dolgu, o kateri je predsednik Europskupine Jeroen Dijsselbloem popoldan izjavil, da se bo definitivno začela danes, oziroma da za takšno odločitev potrebujejo čas, oziroma da se bodo danes zmenili, kdaj, kako, če in pod katerimi pogoji bi se lahko o sprostitvi grškega dolga sploh pogovarjali. Naslednji sestanek je napovedan na 24. maja.
Ob odsotnosti, ali bolje, nepripravljenosti na čim prejšnje rešitve ni torej nič čudnega, da je dogajanje v Bruslju skoraj zasenčil odstop avstrijskega kanclerja in predsednika socialdemokratske stranke (SPÖ) Wernerja Faymanna. Ta je danes odstopil z vseh funkcij. 56-letni kancler je bil na položaju od decembra 2008 in se je za odstop odločil dva tedna po porazu svoje stranke na predsedniških volitvah, po njegovih besedah zaradi nezadostne podpore znotraj stranke. V premoči za zmago na predsedniških volitvah je trenutno Stranka svobode z anti-islamističnim in evroskeptičnim programom.
Manj dramatično je odstopila tudi poslanka SD Bojana Muršič kot podpredsednica Državnega zbora. Iz SD so sporočili, da ostaja poslanka, za mesto podpredsednika pa stranka ne bo imenovala namestnika in se za položaj ne bodo potegovali. Bojani Muršič so očitali, da je za ob naročanju pisarniškega in potrošnega materiala za svetniško skupino SD naročila še 30 jop iz flisa. To je vztrajno zanikala, pregled kodnih številk pa je sporno dejanje potrdil. Muršič se je zaradi zavajanja javnosti opravičila, o zadevi pa je stekel predkazenski postopek. V Transparency International Slovenija se sprašujejo, ali lahko Muršičeva kljub nepravilnostim še naprej opravlja delo poslanke. Menijo namreč, da bi morali poslanci spoštovati najvišje standarde transparentnosti pri porabi javnih sredstev, k čemur jih zavezuje Zaveza za boj proti kurupciji. To je v imenu Muršičeve podpisal predsednik SD Dejan Židan.
Današnje optimistične novice je pripravila Nina.
