V preteklih dneh se je veliko pisalo o inavguraciji določenega novega predsednika in o njej smo govorili tudi mi. Dotično inavguracijo je spremljala tudi nemajhna mera strahu pred izbruhi napadov ali vojne. Seveda govorimo o inavguraciji novega predsednika Gambije. Predsednik Adama Barrow danes končno lažje diha. Dosedanji predsednik Yahya Jammeh je, namreč, pod pritiskom vojaškega posredovanja afriških držav vendarle pristal, da bo mirno sestopil s položaja in Gambiji s tem verjetno prihranil vojno. Barrow je po Twitterju sporočil, da je Jammeh sprejel ponudbo, da dobi politično zatočišče v tujini.
Barrow bi moral v gambijski prestolnici Banjul priseči v četrtek, vendar to ni bilo mogoče, ker Jammeh ni hotel s položaja in se je skliceval na volilne nepravilnosti. Zaradi slednjih se je pritožil na sodišče in trdil, da oblasti ne more izpustiti iz rok, dokler sodba ne bo znana. Toda afriške države za njegovo ravnanje niso imele preveč posluha. Že prej so podprle Barrowa, ki je v četrtek prisegel kar v senegalski prestolnici Dakar, nato pa so v Gambijo vstopile senegalske vojaške enote. Jammehu so do danes opoldne postavile rok, da odstopi, v nasprotnem pa napovedale pohod na Banjul. Gambijska policija in vojska se doslej sicer nista vpletali.
Pa namenimo besedo še drugim predsednikom in z njimi povezanimi skrbmi…
Evropske države po nastopu novega ameriškega predsednika Donalda Trumpa s precejšnjo negotovostjo zrejo na razvoj čezatlantskega partnerstva med EU in ZDA. Še vedno niso opustile upanja, da bo predsednik Trump drugačen kot Trump v volilni kampanji. Trumpove izjave so velikokrat v nasprotju z izjavami njegovih ministrov, zato se ne ve, v katero smer bo šel.
Predsednik delegacije Evropskega parlamenta za odnose z ZDA David McAllister razlaga, da sta v zadnjih desetletjih EU in ZDA tesno sodelovali. Trumpovo mnenje, da bodo izstopu Velike Britanije iz EU kmalu sledili izstopi še drugih držav, McAllister komentira z besedami "Ne morem verjeti, da je komu v interesu, da EU razpade". Kljub različnim stališčem si namreč EU in ZDA delita enake vrednote. Ker se evropske države srečujejo z vzponom strank in gibanj na skrajni desnici, McAllister upa, da se ameriška administracija resno zaveda, kaj pomenita nacionalizem in populizem za Evropo. Predsednik Trump bo velik izziv za EU tudi, ko bodo na mizi okoljevarstvena vprašanja, zunanja politika in trgovina.
Veliki izzivi pa se pripravljajo tudi na našem domačem terenu.
Vlada napoveduje skorajšnji zaključek priprav predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, ki naj bi uredil vprašanje oskrbe starejših. Po usklajevanjih z deležniki, javni razpravi in medresorskem usklajevanju bo ga vlada po načrtih pripravila za obravnavo v DZ v začetku julija.
Pravice zdravstvenega dela dolgotrajne oskrbe se skoraj v celoti financirajo iz javnih sredstev, le v 3,8-odstotnem deležu pa iz zasebnih sredstev. Učinkovitejšo porabo sredstev naj bi dosegli s čim manj finančnimi posredniki oz. institucijami. S predlogom nove zakonodaje je predvideno oblikovanje enovitega, integriranega sistema storitev in prejemkov. Tako ministrstvo za delo kot ministrstvo za zdravje naj bi podpirala socialni model obravnave v dolgotrajni oskrbi. Zagovarjata preoblikovanje obstoječih domov in razvoj centrov za dolgotrajno oskrbo. Ti bodo imeli različne funkcionalne enote, kot so moderne bivalne enote, dnevni centri, negovalne oddelke in pomoč na domu.
Po navedbah urada vlade za komuniciranje je pričakovati, da se bodo domovi za starejše s podporo sredstev iz aktualnega operativnega programa postopoma preoblikovali v centre za dolgotrajno oskrbo in zagotavljali različne oblike pomoči.
Od dolgotrajne oskrbe k odlaganju.
Krško okrožno sodišče je državi naložilo, da mora občini Krško plačati 3,38 milijona evrov. Spor se nanaša na obveznosti iz protokola o umestitvi odlagališča za nizko- in srednjeradioaktivne odpadke.
Krški župan Miran Stanko je razkril, da so v Krškem 13. januarja prejeli sodbo v sporu med občino in državo. Predmet sodbe je odškodnina, ki jo mora država po podpisanem protokolu o sodelovanju pri umestitvi odlagališča za nizko- in srednjeradioaktivne odpadke zagotoviti za sofinanciranje projektov urejanja občinske komunalne infrastrukture. Občina je državo zaradi neplačevanja omenjenih obveznosti (in nastalih zamudnih obresti) v skupnem znesku 11,6 milijona evrov tožila lani. Sodišče ji je zdaj prisodilo odškodnino v znesku 3,38 milijona evrov z zakonsko predvidenimi obrestmi.
Izplačilo zahtevka v celoti je sodišče zavrnilo, krška občina pa bo v prihodnjih dneh razmislila o pritožbi na izdano sodbo. Župan Stanko je tudi opozoril, da sodba še ni pravnomočna in da v Krškem predvidevajo, da se bo na omenjeno sodbo država pritožila.
Nazadnje pa pod drobnogled vzemimo še dogajanje okoli obnove mariborske Rotovške knjižnice.
Vodstvo mariborske občine skrbi, da obljubljenega denarja za knjižnico ni, na ministrstvu za finance odgovarjajo, da mora svoj del najprej zagotoviti občina.
Mariborski župan Andrej Fištravec je znova pisal premierju Cerarju. Namreč, v letošnjem proračunu in tistem za prihodnje leto ni denarja za obnovo Rotovškega trga in gradnjo osrednje enote Mariborske knjižnice. K pisanju ga je dodatno spodbudil sestanek z ministrom za kulturo Antonom Peršakom. Tam naj bi ugotovil, da z njim vprašanja ne more razrešiti, ker pri sofinanciranju izgradnje knjižnice na Rotovškem trgu ministrstvo za kulturo ni sodelovalo. Zato je k sestanku pozval premierja.
Toda na ministrstvu za kulturo zatrjujejo, da je obljubljeni denar - 2,67 milijona evrov, ki naj bi jih država namenila v dveh letih, zagotovljen. Ministrstvo za finance pa potrjuje, da denarja res še ni. A, da bo sklep vlade izvršen s prerazporeditvami, ko bo pripravljen celovit finančni načrt investicije. Pogoj za razporeditev pa je primerljiva finančna participacija Mestne občine Maribor. Ta mora pred zagotovitvijo proračunskih sredstev zagotoviti vso potrebno dokumentacijo. A kaj, ko se mariborsko občinsko vodstvo bolj zavzema za to, da bi prostorsko stisko Rotovške knjižnice reševali drugje. Glavnino knjižnice bi preselili v stavbo nekdanje Službe državnega knjigovodstva (SDK) na Trgu Leona Štuklja, del pa v nekdanje prostore centra za socialno delo na Taboru. Župan meni, da bodo tako naredili za mesto Maribor veliko več, kot če bi denar v celoti investirali v novogradnjo.
Župan je torej računal, da bi lahko omenjenih 2,67 milijona evrov namenil za knjižnico, ne glede na to, kje bo. Toda na ministrstvu za kulturo so jasni, da je bil ta denar namenjen že potrjenemu projektu, za druge projekte pa se bo treba dogovarjati posebej.
