V Braziliji se danes za?enja 8 milijard vreden spektakel. Medtem ko bodo milijoni zavzeto spremljali svetovno nogometno prvenstvo, bo na stotine mater objokovalo smrt svojih otrok, ki so umrli, da se prvenstvo sploh lahko za?ne. Favele, v katerih ?ivi najrevnej?e prebivalstvo Brazilije, so v ?asu priprav na svetovno prvenstvo postale v napoto. Skoraj pol milijona dru?in je bilo na silo izgnanih iz svojih domov, ki so jih poru?ili in na njihovih mestih zgradili stadione in bivalne komplekse za udele?ence prvenstva. V brazilskih mestih v zadnjem mesecu glavna tema pogovorov ni nogomet, ampak protesti, ki so potekali v ve? kot 50 mestih po celi dr?avi. V Sao Paulu se je ?ez vikend za?ela velika stavka delavcev, ki zahtevajo zvi?anje pla?. Zaradi protesta je nastal prometni kaos, kolone so bile dolge ve? kot 200 kilometrov, policija pa je uporabila solzivec. Podobno je bilo v ostalih mestih. Denarja za pla?e ni, za organizacijo prvenstva v Braziliji je ?lo sedemkrat ve? denarja kot za organizacijo prvenstva v Nem?iji, dodatnih 70 milijonov evrov naj bi ?lo za podkupnine povezane s prvenstvom, 600 milijonov evrov je ?lo za varovanje. Show must go on!
Rusija je danes obto?ila Ukrajino, da med operacijo proti separatistom uporablja prepovedane za?igalne bombe. V regijah Doneck in Lugansk je v ?asu ofenzive umrlo ?e skoraj 300 civilistov, vojakov in upornikov, skoraj 1000 je ranjenih. Po?kodovanih je veliko zdravstvenih ustanov, nekatere med njimi sploh ne obratujejo. Poleg zdravstvene oskrbe je motena tudi oskrba s pitno vodo. Po majskem referendumu o neodvisnosti od Ukrajine sta tako regija Doneck kot regija Lugansk razglasili neodvisnost, vendar neodvisnosti ni priznala ?e nobena dr?ava, tudi Rusija ne. Zato je vrhovni svet samooklicane republike Lugansk danes pozval Rusijo, Kubo, Venezuelo, Kitajsko ter ?e 11 drugih dr?av in entitet, naj priznajo Lugansk kot suvereno in neodvisno dr?avo.
Okoljski ministri Evropske unije so danes sklenili politi?ni dogovor o gensko spremenjenih organizmih. Ta dolo?a seznam razlogov, zaradi katerih lahko ?lanice omejijo ali prepovejo pridelavo gensko spremenjene hrane. To so okoljski in socialno-ekonomski razlogi, raba zemlji??, urbanisti?no na?rtovanje in cilji kmetijske politike. Dogovor dolo?a, da bodo morale vse ?lanice dovoliti tranzit gensko spremenjenih proizvodov ?ez svoje ozemlje. Greenpeace opozarja, da je dogovor poln pravnih lukenj, saj ?lanicam EU ne daje dejanske mo?nosti za prepoved pridelovanja gensko spremenjene hrane, zato evropske poslance pozivajo, naj okrepijo zakonodajo, da bo ta zagotavljala trdno pravno podlago za prepoved pridelave gensko spremenjenih organizmov.
Na obmo?ju ve? kot polovice Slovenije danes potekajo obse?ne preiskave zaradi sumov storitve kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete. Domnevni glavni osumljenec Bojan Petan, ki preko DZS-ja obvladuje Terme ?ate? in Marino Portoro?, naj bi s ?e enajstimi drugimi osebami pridobival sredstva s poboti ter menjavo vrednostnih papirjev in nepremi?nin, ki so odstopali od dejanskih vrednosti. Osumljeni in njegovi pomo?niki so z zlorabo vodstvenih, nadzornih in skup??inskih organov in preko na?rtnega iz?rpavanja dru?b prena?ali sredstva. Tako so pridobili za skoraj 25 milijonov premo?enjske koristi. Lastni?ko povezane dru?be so o?kodovane za ve? kot 53 milijonov evrov.
6. ?len Evropske konvencije o varstvu ?lovekovih pravic in temeljnih svobo??in navaja, da ima vsakdo pravico, da o njegovih civilnih pravicah in obveznostih ali o kakr?nihkoli kazenskih obto?bah zoper njega pravi?no in javno ter v razumen roku odlo?a neodvisno in nepristransko z zakonom ustanovljeno sodi??e. Franc Kangler in njegov odvetnik Bojan Grubar sta prepri?ana, da je bila ta pravica v procesu proti Kanglerju kr?ena. Ko so Kanglerju zavrnili alternativno prestajanje kazni, ko mu ni pomagalo niti potrdilo psihiatra, se je oprijel ?e zadnje bilke, ki bi ga lahko re?ila. Grubar je prepri?an, da je bilo sojenje pristransko, zato je podal prito?bo na sodi??e za ?lovekove pravice. Zakaj tako sklepa? Ker naj bi sodnik Janez ?irovnik, ki je podal pravnomo?no obsodbo, gojil stare zamere do Kanglerja. V ?asu, ko je bil Kangler ?e poslanec, je bil ?lan parlamentarne komisije za nadzor nad varnostnimi in obve??evalnimi slu?bami. V tem ?asu je bil ?irovnik namestnik direktorja Sove. Na sejah komisije so se med obema ve?krat pojavili ostri in globoki konflikti. ?irovnik je kasneje postal sodnik na mariborskem okro?nem sodi??u, Kangler pa ?upan. Konflikti so se nadaljevali. ?irovnik je 50 dni za nastopom Kanglerja na funkciji ?upana zoper njega podpisal odredbo o uporabi prikritih preiskovalnih ukrepov. Pozneje naj bi ve?krat odobril zaseg Kanglerjevih dokumentov in prislu?kovanje. Odlo?itev mora sodi??e v Strasbourgu podati v treh mesecih. ?e bo odlo?ilo vprid Kanglerju, bo pod vpra?aj postavljenih ve? postopkov zoper njega. Odlo?itev pa bo tudi priporo?ilo slovenskemu ustavnemu sodi??u, na katerega je Kangler ?e posredoval pobudo za oceno ustavnosti mariborskega sodi??a.
