Kolumbijska vlada in največja uporniška skupina, Revolucionarne oborožene sile Kolumbije (Farc) sta danes v Bogoti podpisali nov oziroma spremenjen mirovni sporazum za končanje 52-letnega konflikta, potem ko so volivci 2. oktobra na referendumu zavrnili sporazum. Prvotni sporazum, ki je bil podpisan 26. septembra, je opozicija označila za preveč prizanesljivega do upornikov in njihovega dolgoletega kršenja človekovih pravic. Nov sporazum naj bi vseboval več kot 50 sprememb iz prvotnega dogovora. Po podpisu vodje upornikov Rodriga Londona in kolumbijskega predsednika Juana Manuela Santosa bo dogovor poslan v parlament, kjer ima vlada večinsko podporo. Predsednik Santos želi s tem sporazumom končati 52-letno državljansko vojno, v kateri je bilo ubitih več kot 220.000 ljudi.
Poglejmo po evropskih procesih in postopkih. EU je danes v Bruslju Ukrajini obljubila skorajšnjo odpravo vizumov in rešitev nizozemskega zapleta z ratifikacijo sporazuma o krepitvi vezi. Proces odločanja o odpravi vizumov naj bi bil končan do konca leta, rešitev nizozemskega problema z ratifikacijo pa naj bi našli do decembrskega vrha unije, poroča STA.
V drugih delih unije pa imamo težave s sprejemanjem. V največjem bolgarskem begunskem taborišču, blizu meje s Turčijo, je danes približno 1500 beguncev začelo izgrede. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP so iz bolgarske policije sporočili, da so begunci zažigali avtomobilske pnevmatike in metali kamenje v približno 250 policistov in gasilcev, ki so bili na prizorišču. Bolgarija si sicer želi ostati v evro-atlantskih povezavah. Novi bolgarski predsednik Rumen Radev, ki velja za podpornika Rusije, bo še naprej podpiral prozahodno politično usmeritev Bolgarije. "Bolgarija je zvesta članica Evropske unije in Nata," je dejal Radev v svojem prvem intervjuju po zmagi na predsedniških volitvah, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Predsedniška bitka v Franciji pa se šele dobro razvnema. Pred nedeljskim drugim krogom strankarskih volitev francoske desnice se bosta drevi v televizijskem soočenju pomerila nekdanja premierja Francois Fillon in Alain Juppe, ki sta v prvem krogu prejšnjo nedeljo prejela največ glasov. Zmagovalec ima dobre možnosti, da spomladi prihodnje leto postane novi francoski predsednik.
Zdravniška stavka v Sloveniji še vedno visi v zraku. Sporazum, ki ga je ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc v torek parafirala z zdravniškim sindikatom, je namreč povzročil nemir tudi v koaliciji. Vlada danes sporazuma ni podprla, je pa naložila ministrici, naj predloži natančnejša pojasnila k posameznim določbam sporazuma s Fidesom, vključno s finančnimi posledicami. Na podlagi tega se bo vlada opredelila o sporazumu. Naša vlada je na današnji seji tudi izdala uredbo o podporah elektriki, proizvedeni iz obnovljivih virov energije in v soproizvodnji toplote in elektrike z visokim izkoristkom. S tem je agenciji za energijo omogočila dovolj časa, da pripravi vse potrebno za izvedbo 10 milijonov evrov vrednega javnega poziva za vstop novih proizvodnih naprav v podporno shemo.
Padel pa je tudi državni proračun za prihodnji dve leti. Državni svet je na današnji izredni seji s 27 glasovi za in dvema proti izglasoval odložilni veto na zakon o izvrševanju državnega proračuna za prihodnji dve leti, ki ga je DZ sprejel pred tednom dni. Predlog veta je soglasno vložila interesna skupina lokalnih interesov, ki je ocenila, da proračun ne zagotavlja primernega financiranja občin.
Kljub finančnim težavam se zdi naša država precej radodarna. Poleg humanitarne pomoči, 50 tisoč evrov Haitiju in 40 tisoč evrov Ukrajini, je pipico odprlo tudi državno pravobranilstvo, ki se je zapletlo v sodnih postopkih in po navedbah kranjskih sodišč zamudilo z odgovorom na tožbo zaradi predolgega sojenja v primeru podjetnika Janeza Janše, direktorja podjetja Infohip. Okrožno in Okrajno sodišče v Kranju namreč trdi, da je država izplačala 3,5 milijona evrov odškodnine, ker državno pravobranilstvo ni vložilo odgovora na tožbo v postopku odločanja o sporu zaradi sojenja v nerazumnem roku.
Državni zbor je na torkovi seji sprejel novelo Zakona o gozdovih, s katero podrobneje urejajo varovanje gozdov pred naravnimi škodljivci in preveč zavzetimi nabiralci plodov. Sprememba zakona med drugim opredeljuje rastiščni koeficient, ki je podlaga za izračun katasterskega dohodka, odpravljajo pa tudi birokratske ovire pri odvozu napadene hlodovine. Po poročanju Radia Študent pa je z novimi aktivnostmi pričel tudi Gozdarski inštitut Slovenije, ki gre s partnerji v boj proti tujerodnim invazivnim rastlinam v gozdu s posebnim projektom Life Artemis, za katerega imajo na voljo 1,1 milijona evrov. Na inštitutu namreč trdijo, da invazivne tujerodne vrste predstavljajo eno največjih groženj biotski raznovrstnosti in ekosistemskim storitvam. Veliko invazivnih vrst se namreč naseljuje tudi v gozdni prostor, ki je po žledolomu še bolj občutljiv.
Vlada je z mrtve točke premaknila proces ustanovitve samostojnega javnega raziskovalnega zavoda ZRS. Sprejela sklep o ustanovitvi novega javnega raziskovalnega zavoda Znanstveno-raziskovalno središče (ZRS) Koper, s čimer se zaključuje postopek izstopa Znanstveno-raziskovalnega središča iz Univerze na Primorskem. Spomnimo, da se je Univerza na Primorskem pred mesecem dni odločila spoštovati začasne odredbe sodišča v zvezi z omogočanjem pedagoškega dela trem odpuščenim profesorjem ZRS ter pozvala dekane, naj omenjenim profesorjem omogočijo delo v skladu z njihovimi prejšnjimi pogodbami o zaposlitvi.
V ljubljanski študentski organizaciji spreminjajo vodstvene strukture. Poleg imenovanja novega predsednika je ŠOU v Ljubljani danes objavila javni razpis za direktorja oz. direktorice. Kandidati se lahko prijavijo do vključno 2. decembra. Novi direktor bo za obdobje štirih let imenovan s 1. marcem prihodnje leto.
... pripravlja Saška.
