- nevihta pomorila jelene na gorski planoti Hardangervidda
- Norveška namerava zavrniti čez 15 tisoč migrantov, ki so letos zaprosili za azil
- madžarski zunanji minister proti politiki, ki spodbuja množično priseljevanje
- največje število novih migrantov, ki iz Turčije dnevno prispejo na grške otoke, zabeleženo od aprila letos
- v predsedniški tekmi izvršna direktorica HP za Hillary Clinton
- konec ponovljenega sojenja v zadevi Istrabenz
- skupščina javnega podjetja Mariborski vodovod podprla direktorja Danila Burnača
Infokoncentrat začenjamo na Norveškem, kjer se je na gorski planoti Hardangervidda dogodil pomor 325 jelenov. Krivec tokrat ni bil človek ampak nevihta. Jeleni so umrli zaradi udara strele. Kjartan Knutsen iz Inšpektorata za naravo norveške agencije za okolje je povedal, da se sicer zgodi da strela ubije skupino 10 do 20 jelenov, vendar česa takega ne beležijo. Knutsen dodaja da je pogosto da se jeleni med nevihto strnejo v skupino, vendar je tokrat obrambna taktika zatajila in je bilo zanje to usodno saj so vsa trupla bila najdena v veliki skupini.
Ostajamo na Norveškem. Tam načrtujejo, da bi lahko približno polovici vseh migrantov, ki so v državi letos zaprosili za azil, zavrnili njihove prošnje in jih izgnali iz države. Število zavrnjenih prosilcev bi lahko preseglo 15.000, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Hkrati pa se tudi norvežani priključujejo trendu ograj in jo postavljajo na meji z Rusijo. Če že norveške oblasti razmišljajo o podvigih madžarske sorte, poglejmo še kakšni so madžarski trendi političnih idej. Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto je v ponedeljek v Budimpešti izjavil, da je v razpravi o prihodnosti Evropske unije glavna prioriteta varnost in da je treba zavreči politiko, ki spodbuja množično priseljevanje.
V senci velikih besed z malo vsebine pa se dogajajo majhna dejanja velikih razsežnosti. Število migrantov, ki iz Turčije prispejo na grške otoke, je danes močno naraslo. V zadnjih 24 urah je prispelo 462 ljudi, je danes sporočila grška delovna skupina za begunsko krizo. Gre za največje zabeleženo število novih migrantov v enem dnevu, odkar sta EU in Turčija aprila začeli izvajati dogovor o zajezitvi begunskega toka. Razloge za tak naval iz Turčije, gre najbrž iskati v nadaljevanju turških napadov na cilje v severni Siriji, in to kljub ostrim kritikam ZDA Ankari, da se spopada s kurdskimi borci, namesto da bi se osredotočila na boj proti skrajni skupini Islamska država. "Obe strani smo pozvali, naj se ne spopadata med seboj in naj se osredotočita na boj proti Islamski državi. To je osnova našega skupnega sodelovanja," je v Washingtonu povedal ameriški obrambni minister Ashton Carter. "Turčijo smo pozvali, da ostane osredotočena na boj proti IS in naj se ne zapleta z Demokratičnimi silami Sirije," je dodal.
Američane pa ne zanimajo samo zunanje zadeve, posvečajo se predvsem predsedniški tekmi, katere delni izidi so takšni: Glavna izvršna direktorica podjetja Hewlett-Packard, Meg Whitman, ki je bila letos med voditelji predsedniške kampanje guvernerja New Jerseyja Chrisa Christieja, je začela aktivno pomagati demokratski predsedniški kandidatki Hillary Clinton. Sama ji je izrekla podporo v začetku meseca, ko je sporočila, da ne more podpreti kandidata, ki izkorišča jezo, razočaranje, ksenofobijo in rasne delitve. S tem je mislila na kandidata republikancev Donalda Trumpa. Temu ankete še vedno pripisujejo boljši rezultat le med belimi moškimi volivci.
Skok v Slovenijo začenjamo z mislijo na konec počitnic. Če je do konca šolkih ostal še kak dan pa so se sodne že končale. In naša sodišča so začela delati s »polno paro«. Danes v sklepno fazo prehaja tudi ponovljeno sojenje v zadevi Istrabenz, v kateri je med obtoženimi nekdanji prvi mož Istrabenza Igor Bavčar. Tožilec Jože Kozina je ob koncu ponovljenega sojenja v zadevi Istrabenz za nekdanjega prvega moža Istrabenza Igorja Bavčarja, ki je bil v razveljavljenem sojenju enkrat že obsojen na sedem let zapora, predlagal sedem let zaporne kazni. Zaporne kazni je predlagal tudi za obtožena Nastjo in Kristjana Sušinskega. "Obdolženi so se zavedali, da pristopajo h kaznivemu dejanju, zato so tudi vedeli, da bo treba umazani denar oprati," je na ljubljanskem okrožnem sodišču o očitanih kaznivih dejanjih pri preprodaji delnic Istrabenza iz leta 2007 danes dejal Kozina. Odvetnik Janez Koščak, ki zagovarja nekdanjega predsednika uprave Istrabenza Bavčarja, pa meni, da je opis očitanih kaznivih dejanj pomanjkljiv. Spomnil je, da je vrhovno sodišče sedemletno dosojeno kazen zaradi pomanjkljivosti v tej zadevi že razveljavilo, tožilec pa po njegovih besedah ni konkretiziral obtožbe.
Infokoncentrat zaključujemo v Mariboru. Delničarji javnega podjetja Mariborski vodovod, med katerimi je največji mariborska občina, so na današnji skupščini podprli direktorja Danila Burnača, ob tem pa slabih 12.000 evrov bilančnega dobička namenili za oblikovanje statutarnih rezerv. Obenem je po nesporazumih nadzornikov z večinskim lastnikom podjetje dobilo tudi nov nadzorni svet. Burnač je po današnji skupščini za STA v zvezi z zapleti iz prejšnjega tedna pojasnil, da se je stari nadzorni svet sestal na izredni seji brez soglasja in vedenja lastnikov, sicer pa naj bi po njegovih besedah tudi v preteklosti kršil določila statuta in poslovnika o delu nadzornikov, saj so se ukvarjali z vodenjem in sprejemanjem sklepov, kaj naj bi uprava delala in kateri zasebnici naj bi dala izvedbo javnih naročil. "Očitki očitno užaljenih nekdanjih nadzornikov nimajo nobene poslovne, ekonomske in pravne podlage, saj poslovanje Mariborskega vodovoda poteka normalno. Ni nobene panike ali izrednih razmer, kot so jih ob slovesu želeli prikazati zdaj že nekdanji člani nadzornega sveta, ki so nezakonito sejo izpeljali v moji odsotnosti," je še dodal Burnač.
Infokoncentrat je spisal Klemen.
