Nafta nam je vsem v pogubo

V Maleziji so na odro?nem obmejnem obmo?ju na severu dr?ave odkrili 139 grobi?? in 28 tabori?? tihotapcev ljudi. V njih naj bi zadr?evali pripadnike muslimanskega ljudstva Rohingya, ki mno?i?no be?ijo iz Mjanmara. Tabori??a in grobi??a se nahajajo na te?ko dostopnih gozdnatih obmo?jih. Po besedah predstavnika malezijske policije Khalida Abu Baka ?tevilo trupel ni znano, v tabori??ih pa naj bi predvidoma skupno bivalo ve? sto ljudi. Policija na Tajskem je v za?etku maja odkrila tabori??a in grobove na svoji strani meje, malezijske oblasti pa so sprva trdile, da jih na njihovi strani ni. Tajska je po odkritju mno?i?nih grobi?? spro?ila obse?no operacijo proti trgovcem z belim blagom. To je o?itno povzro?ilo nemir med tihotapci, saj so nemo?ne begunce pustili sredi morja. Malezija in Indonezija sta plovila s stotinami sestradanih migrantov sprva zavra?ali, minuli teden pa sta po mednarodnem pritisku popustili in jim ponudili za?asno namestitev.

Direktorji petih najve?jih svetovnih naftnih dru?b Exxon Mobil, Chevron, Shell, Total in BP se kopljejo v denarju, poro?a britanski Guardian. Njihovo gmotno premo?enje so znatno izbolj?ali milijonski bonusi, ki so jih prejeli zavoljo investicij v raziskovanje fosilnih goriv. Sredstva za investicije novih tehnologij pri odkrivanju in ?rpanju do sedaj ?e neizkori??enih naftnih rezerv so namre? pove?ali za ve? kot 900 milijard evrov. Ve? milijard te?ki projekti in izpla?ani bonusi temeljijo na domnevi, da bodo naftne dru?be te velikanske stro?ke, povezane s pridobivanjem fosilnih goriv na najbolj nedostopnih lokacijah na planetu, s?asoma pretvorile v velikanske dobi?ke. Zelo zaskrbljujo?e je, da naftne dru?be nalo?be pospe?ujejo kljub jasnim opozorilom Mednarodne agencije za energijo (International Energy Agency). Slednja poudarja, da morata dve tretjini trenutno znanih naftnih rezerv ostati pod povr?jem , saj se lahko v nasprotnem primeru povr?ina Zemlje segreje za 2 stopinji Celzija. Slednje predstavlja zgornjo temperaturno mejo, ki je zapisana v Okvirni konvenciji Zdru?enih narodov o podnebnih spremembah in pri kateri znanstveniki svarijo na nepopravljive in nepovratne podnebne spremembe.

Preverimo ?e dogajanje v Sloveniji.

Vodje petih parlamentarnih strank so na sre?anju s finan?nim ministrom Du?anom Mramorjem razpravljali o fiskalnem pravilu. Prihodnji teden utegne biti predlog zakona na odboru DZ, junija pa na plenarni seji. Ostaja ?e nekaj odprtih vpra?anj, a kot ka?e nam fiskalno pravilo ne uide. Kot je pojasnil predsednik Socialnih demokratov Dejan ?idan, fiskalno pravilo govori o tem, da srednjero?no in dolgoro?no tro?imo toliko, kolikor ustvarimo. V primeru izjemnih okoli??in in negativnih gospodarskih gibanj naj bi obstajala mo?nost izjem in odstopanja v smeri varovanja socialnih transferjev, pokojnin in delovanja javnih ustanov. Na sre?anju je Mramor razpravljal s predstavniki Stranke modernega centra, Socialnih demokratov, Nove Slovenije, DeSUSa in Zavezni?tva Alenke Bratu?ek. Slovenska demokratska stranka in Zdru?ena levica na razpravo nista bili povabljeni, slednja pa je tudi edina, ki se zavzema za ?rtanje fiskalnega pravila iz ustave. Kdaj natan?no se bo fiskalno pravilo za?elo izvajati ?e ni znano, kak?ne posledice pa bo imelo za socialno dr?avo, pa bomo kot ka?e ob?utili na lastni ko?i.

Kot smo na MAR?u ?e poro?ali, so predstavniki sindikalnih central 14. maja podali pobudo za vlo?itev predloga sprememb zakona o minimalni pla?i v parlamentarni postopek. Minuli ?etrtek so pobudo dopolnili z dodatnimi opredelitvami o postopku obravnave. Sindikati v predlogu sprememb zakona predvidevajo spremembe definicije minimalne pla?e oziroma izvzem dodatkov za no?no, nedeljsko in prazni?no delo, tako da bi jih bili delodajalci dol?ni pla?evati posebej. Sindikati morajo za za?etek parlamentarne obravnave zbrati 5000 overjenih podpisov volivcev. Predsednik Dr?avnega zbora Milan Brglez je 60 dnevni rok za zbiranje podpisov postavil med 1. septembrom in 30. oktobrom.

Razprodaja dr?avnega premo?enja se nadaljuje. Mariborski mestni svetniki bodo na ?etrtkovi seji Mestnega sveta med drugim razpravljali o prodaji Nove Kreditne Banke Maribor. Svetniki naj bi pozvali vlado k transparentni prodaji te banke, ki ima za lokalno okolje velik pomen. Kot je povedal ?upan Andrej Fi?travec, mora pogodba o prodaji Nove Kreditne Banke Maribor vsebovati klavzulo o dru?beni odgovornosti banke, v kateri se opredeli odnos do delavcev, komitentov ter ?ir?ega dru?benega okolja. Na seji bodo svetniki razpravljali tudi o urejanju problematike v zvezi z delovanjem ?i?ni?kih sistemov in spremljajo?e infrastrukture na mariborskem Pohorju. Prej?nji teden je ste?ajni upravitelj ?portnega centra Pohorje objavil predlog odkupne vrednosti za ?i?ni?ke naprave v vi?ini 17,1 milijona evrov. Na ob?ini pravijo, da ni jasno, kako je ta znesek izra?unan in kaj vse vklju?uje, zato se bodo o njem ?e pogajali. Koliko je ob?ina pripravljena od?teti v ta namen, ne ?elijo povedati. Bi pa naj bil razkorak z zahtevo ste?ajnega upravitelja velik.

Za konec poglejmo ?e v Avstralijo.

Avstralski finan?ni minister Joe Hockey je v ponedeljek javnosti sporo?il, da bodo oblasti razmislile o ukinitvi potro?ni?kega davka na tampone in vlo?ke, ki je ?e ob uvedbi pred 25imi leti razjezil dr?avljanke. Vpra?anje je vnovi? obudila peticija ?tudentke Subete Vimalarajah z naslovom ?Ne obdav?ujte ve? moje menstruacije,? ki jo je podpisalo ve? kot 90.000 ljudi. Peticija pod vpra?aj postavlja upravi?enost obdav?itve stvari, v nakup katerih je ve?ina ?ensk vsakih nekaj tednov prisiljena. Optimizem spri?o morebitne odprave davkov je nekoliko zatrl premier Tony Abbot, ki je po poro?anju BBCja dejal, da odprava tega davka zagotovo ni nekaj, kar ta vlada na?rtuje. Opozicijski laburisti pa so ?e napovedali podporo vsakr?nemu koraku k odpravi obdav?itve tamponov in vlo?kov.

Facebook Twitter Deli