Infokoncentrat na prvi akademski dan novega študijskega leta začenjamo s pozdravom nekaj manj kot 15.000 brucem in vremensko panoramo slovenskega sodstva. Upravno sodišče je odpravilo ugotovitve Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) v zadevi Škrlec, so za STA potrdili na KPK. Aleš Zalar se je že odzval na Twitterju in sporočil, da mu je KPK kršil ustavne pravice. Na KPK pa medtem napovedujejo pritožbo na vrhovno sodišče. Celjsko okrožno sodišče pa je razsodilo, da morajo Rimske terme v stečaju državi vrniti 3,5 milijona evrov evropskih sredstev, ki so si jih pridobile s poslovno goljufijo, je ponovno odločilo celjsko okrožno sodišče.
Ostajamo na sodiščih. Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker in prvi podpredsednik komisije Frans Timmermans sta v sredo poslala pismo slovenskemu in hrvaškemu premierju, Miru Cerarju in Zoranu Milanoviću, v katerem sta podprla nadaljevanje dela arbitražnega sodišča. Arbitraža je dober način za rešitev spora o meji, je ob tem v Bruslju poudaril Timmermans. "Jasno je, da komisija želi, da članice unije rešijo spore o meji, saj je laže pravilno uporabljati zakonodajo EU v vseh članicah, če je jasno, kje je meja," je dejal Timmermans danes v Bruslju ob potrditvi poslanega pisma. "Jasno je tudi, da je arbitraža dober način za rešitev takšnega spora. Če je arbitražni postopek znova vzpostavljen, je to pozitivno znamenje," je še izpostavil prvi podpredsednik komisije.
Nadaljujemo z begunsko krizo. Število prosilcev za azil iz držav Balkana se je v Nemčiji občutno znižalo, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Med 138.151 prvimi prošnjami za azil, registriranih med 1. do 27. septembrom, so jih le 9774, kar je približno sedem odstotkov, vložili državljani Albanije, Srbije, Makedonije, BiH, Kosova in Črne gore. Več kot polovica prosilcev, 71.888, je prihajala iz Sirije, po približno 15.000 pa jih je bilo iz Iraka in Afganistana. Te informacije je v odgovoru na vprašanje poslanke Levice Ulle Jelpke razkrilo nemško notranje ministrstvo. In v luči teh številk bo nemški parlament danes razpravljal o zaostritvi azilne zakonodaje, ki jo predlaga vlada kanclerke Angele Merkel. Novosti naj bi med drugim pospešile obravnavo prošenj za azil, vračanje tistih, ki jim je azil zavrnjen, nazaj v njihove domovine ter tudi gradnjo nastanitvenih kapacitet za begunce.
Na izviru krize v Siriji, pa se stvari ponovno premikajo navzdol – dobesedno. Ruska letala danes znova obstreljujejo cilje v Siriji. Njihove tarče naj bi bili med drugim položaji Vojske zavojevalcev v provinci Idlib na severozahodu države. Gre za močno koalicijo islamističnih upornikov, del katere so tudi skupine, povezane s teroristično mrežo Al Kaida, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Kot poroča AFP, ki se sklicuje na neimenovan vir, so tokrat štiri ruska letala obstreljevala oporišča Vojske zavojevalcev v krajih Džisr al Šugur in Džabal al Zavija v provinci Idlib. Cilj napadov naj bi bila tudi skladišča orožja "oboroženih skupin" v sosednji provinci Hama. Da so bili res tarča napadov "ruskih svinj", je na Twitterju že tudi potrdil predstavnik Vojske zavojevalcev. Kot je zapisal, so ruska letala med drugim uničila mošejo Džisr al Šugurju.
In ker ima vsaka akcija rekacijo, jo ima tudi rusko bombandiranje. Očitki, da ruska letala v sredo v Siriji niso napadala ciljev Islamske države (IS), temveč zmernih upornikov, ki se bojujejo proti režimu Bašarja al Asada, so po besedah ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova neutemeljeni. Lavrov se je sicer ponoči sestal z ameriškim kolegom Johnom Kerryjem in napovedala sta nujne vojaške pogovore o Siriji. »Govorice, da tarča teh zračnih napadov niso bili položaji IS, so neutemeljene," je po srečanju s Kerryjem zatrdil Lavrov. Vztrajal je, da so napadi ruske vojske v Siriji "kirurško natančni", usmerjeni zgolj proti "terorističnim skupinam« in niso terjali civilnih žrtev. Kot je še dodal, so Američane že pozvali, naj predložijo dokaze o nasprotnem, če jih imajo. ZDA so poleg tega ogorčene, ker so Rusi njihovo veleposlaništvo v Bagdadu z napadi v Siriji seznanili le kakšno uro, preden so se ti dejansko začeli. V sredo je več predstavnikov Washingtona poudarilo, da se njihova strategija boja proti IS v Siriji in Iraku zaradi ruskih napadov ne bo spreminjala ter da se napadi mednarodne koalicije, na čelu katere so ZDA, nadaljujejo.
Sicer pa ima ameriška administracija, kakor ponavadi, tudi težava sama s seboj Ameriški kongres je v sredo potrdil predlog zakona o začasnem financiranju dela vlade do 11. decembra, predsednik ZDA Barack Obama pa ga je takoj podpisal s komentarjem, da so kongresniki pomembno delo spet opravili v zadnjem trenutku, kar ni pošteno do državljanov. V sredo ob polnoči se je končalo proračunsko leto 2015 in kongres še zdaleč ni potrdil proračunskih zakonov za leto 2016. Potrebno je bilo sprejeti zakon o začasnem financiranju zvezne vlade, vendar pa so pripadniki gibanja čajanke v kongresu grozili z zaprtjem proračunske pipe, če se obenem ne odvzame denar organizaciji Načrtovano starševstvo, ki ženskam v ZDA med drugim pomaga pri umetni prekinitvi nosečnosti. Okoli denarja pa se vrti tudi trenutna predsedniška predvolilna kampanja. Demokratska predsedniška kandidatka Hillary Clinton je v tretjem četrtletju za svojo kampanjo zbrala 28 milijonov dolarjev, tik za njo pa je Bernard Sanders, ki je zbral okoli 25 milijonov dolarjev. Med republikanci je rekorder Ben Carson z 20 milijoni dolarjev. Clintonova je doslej za kampanjo letos zbrala 75 milijonov dolarjev in bo do konca leta skoraj zanesljivo dosegla cilj 100 milijonov. Sanders dobiva vse več denarja v zadnjem času, ko Clintonovo dohiteva ali celo prehiteva v anketah, ker ima nekdanja državna sekretarka težave zaradi uporabe svojega zasebnega strežnika elektronske pošte v času vodenja State Departmenta. Medtem ko vodilnemu Donaldu Trumpu ni potrebno zbirati denarja za kampanjo, ker je, kot pravi sam, zelo bogat, ostali republikanci zaostajajo za Clintonovo in Sandersom. Carsonovih 20 milijonov je več, kot je pred štirimi leti uspelo zbrati vsem republikanskim predsedniškim kandidatom skupaj v enakem četrtletju.
Za konec pa k dojkam. Oktober je tudi letos svetovni mesec boja proti raku dojk, v okviru katerega bodo po celotnem svetu, pa tudi v Sloveniji potekali številne aktivnosti, s katerimi želijo opozoriti na pomen preventive, zgodnjega odkrivanja in učinkovitega zdravljenja bolezni. Združenje Europa Donna tudi letos v rožnatem oktobru nadaljuje s projektom Lep je dan, s katerim želi poudariti, da je življenje čudovito in da je lahko vsak dan lep, tudi če se spopadaš z boleznijo. Rak dojke je sicer najpogostejši rak pri ženskah, vsako leto v Sloveniji za to vrsto raka zboli več kot 1200 žensk, pa tudi šest do 10 moških. Ženske pa lahko veliko naredijo za preprečevanje bolezni z zdravim življenjskim slogom, vzdrževanjem primerne telesne teže in dolgim dojenjem otrok. Začel pa se je tudi teden dojenja ki letos poteka pod sloganom »Dojenje in delo – Naj deluje!«. Teden dojenja, je vsako leto namenjen osveščanju družbe o pomenu dojenja. Letos je poudarek na zagotavljanju podpore doječim materam pri združevanju delovnih obveznosti in dojenja.
