Mjanmar reloaded

Medtem, ko se v Mjanmaru nadaljuje pregon muslimanske manjšine, ljudstva Rohing s strani vladnih vojaških sil, po svetu prihaja do demonstracij v podporo preganjanim. Že pred nekaj dnevi je prišlo do množičnih zborovanj v indonezijski prestolnici Džakarti in pa v ruski avtonomni republiki Čečeniji, kjer se je po poročanju tamkajšnje policije zbralo milijon ljudi, da bi izrazili ogorčenje nad dogajanjem v Mjanmaru. Prav tako je prišlo do demonstracij muslimanov pred mjanmarskim veleposlaništvom v Moskvi, v Avstraliji živeči pripadniki ljudstva Rohing pa so protestirali v Sydneyu in Melbournu. Iz Mjanmara sicer redno prihajajo poročila o sistematičnemu nasilju nad Rohingi. Od konca avgusta, ko naj bi rohingški uporniki izvedli številne napade na pripadnike varnostnih sil, je prišlo do izrazite eskalacije nasilja, saj so se vladne sile odzvale s povračilnimi napadi. Tako naj bi prihajalo do pogromov nad Rohingi, med katerimi naj bi umrlo več kot 400 ljudi. Preko 100 tisoč, po nekaterih podatkih pa celo 400 tisoč, jih je bilo tudi prisiljenih zapustiti domove in prebežati v sosednji Bangladeš, katerega vlada opozarja, da država ni zmožna več sprejemati beguncev.

Položaj ljudstva Rohing v Mjanmaru (do leta 1989 Burmi) je vse od osamosvojitve te nekdanje britanske kolonije leta 1948 precej slab. Muslimanska manjšina, ki šteje okrog 1,1 milijona pripadnikov, velja v večinoma budističnem Mjanmaru za nezaželeno in večina njenih pripadnikov nima državljanstva. Do zadnjih velikih preganjanj in pobojev je prišlo leta 2012, ko je bilo preko 100 tisoč Rohingov prisiljenih zateči se v begunska taborišča. Razsežnost trenutnih pregonov in pobojev pa naj bi celo presegla tisto izpred petih let. Generalni sekretar Združenih Narodov Antonio Gutteres je tako dejal, da je potrebno nasilje čim prej zajeziti, saj obstaja resna grožnja etničnega čiščenja.

Medtem prihaja do številnih kritik nekdanje borke za svobodo in Nobelove nagrajenke za mir Aung San Su Či, ki velja za dejansko voditeljico Mjanmara in katere stranka od volitev leta 2015 vodi državo. Su Či-jevi se očita, da se je njena vlada prepozno in neustrezno odzvala na dogajanje v zvezni državi Rhakine, kjer živi velika večina pripradnikov ljudstva Rohing. Su Či v svoji prvi izjavi po izbruhu nasilja pregona Rohingov ni obsodila, temveč je dejala, da prihajajo iz regije lažne novice, ki naj bi služile namenom teroristov. Prav tako je dodala, da je vlada že sprejela vse ukrepe za ustrezno zaščito manjšine in drugih prebivalcev na območju. S tem naj bi se odzvala na obtožbe turškega predsednika Erdogana, ki je pred dnevi dogajanje v jugo-vzhodni azijski državi označil za genocid in pozval mednarodno skupnost, naj pomaga Rohingom. Nekateri sicer opozarjajo, da je težko oceniti, kolikšen vpliv naj bi imela Su Či na vojaške sile, saj ima nekdanja vladajoča vojaška hunta v državi še precejšen vpliv, vendar naj bi bilo njeno zanikanje razsežnosti nasilja vseeno neprimerno. Za lažne informacije glede dejanskega stanja v državi prav tako veliko odgovornosti nosi vlada, saj zavrača vsakršen dostop novinarjem in osebju humanitarnih odprav Združenih narodov.

Stanje v Mjanmaru postaja vse resnejše, saj veliko beguncev, od katerih naj bi bilo okrog 80 odstotkov žensk in otrok, umre tudi zaradi potopitev plovil, na katerih skušajo prebežati v sosednji Bangladeš. Tako se je včeraj med poskusom prečkanja reke Naf zaradi prevrnitve čolna utopilo pet otrok. Ljudje naj bi tudi umirali zaradi min, ki jih mjanmarska vojska postavlja ob meji z Bangladešem, da bi tako preprečila vrnitev že prebeglih Rohingov. Bangladeš je že vložil uradno pritožbo zaradi polaganja min ob njegovi meji.

Trenutna eskalacija nasilja, ki je na območju sicer pogosto in traja že desetletja, ima nekoliko kompleksnejše ozadje. Do trenj naj bi prihajalo med drugim tudi zaradi domnevne ogroženosti budističnega prebivalstva v Rhakini, katerega populacija se krči, medtem, ko število muslimanskih Rohingov narašča. Prav tako obstajajo poročila o napadih pripadnikov ljudstva Rohing na budiste in hindujce. Kljub temu ostaja dejstvo, da je velika večina razseljenih ljudi prav pripadnikov ljudstva Rohing, ki jim Mjanmarske oblasti ne priznavajo državljanskih pravic. V času vladavine vojaške hunte v Mjanmaru ni bilo velikega poudarka na poročanju o kršenju pravic Rohingov, saj je režim v splošnem veljal za avtoritarnega, raven spoštovanja človekovih pravic pa za prebivalstvo kot celoto precej nizka.

Od prihoda na oblast Aung San Su Či se je pričakovalo, da bo v državi prišlo do postopnega procesa demokratizacije, vendar zadnji dogodki pričajo, da vsaj kar zadeva položaj in pravice manjšin, ta še ni stekel. Mednarodni pritisk na vlado v Mjanmaru v luči bolj odmevnih dogodkov v regiji in prakse ne vtikanja v notranje zadeve držav, ki veljajo za jugo-vzhodno Azijo, prav tako ostaja razmeroma šibak, položaj pripradnikov ljudstva Rohing pa posledično negotov.

Infokoncentriral se je vajenec Rok.

Facebook Twitter Deli
0 comments