V Italiji odlo?itev oblasti o namestitvi migrantov v lokalne skupnosti spro?a proteste doma?inov. Na severu Rima so protestniki postavili blokado pred nekdanjo ?olo, kjer naj bi streho nad glavo dobilo okoli sto beguncev, pri?lo je tudi do spopada s policijo. Na kraj dogajanja se je nato pripeljal avtobus z begunci, ki so ga protestniki ustavili, nekateri med njimi so nanj celo metali kamenje. Avtobus za zdaj ?e vedno stoji pred nekdanjo ?olo, varujejo pa ga posebne policijske enote. Kljub zaostrenim razmeram je rimski prefekt Franco Gabrielli zatrdil, da beguncev ne bodo umaknili. Podoben protest so minuli ?etrtek pripravili v Trevisu. Nemire je spro?ila odlo?itev oblasti, da 101 begunca namestijo v stanovanjski kompleks, v katerem ?ivijo tudi italijanske dru?ine. Kot poro?a avstrijska tiskovna agencija APA, je skupina demonstrantov zablokirala vhod v kompleks in razvila transparente, uperjene proti beguncem. Na slednjih so dokazovali svojo (ne)sposobnost refleksije in rasisti?no poudarjali, da "nismo rasisti, a ?ivimo tukaj in teh beguncev tukaj no?emo." A ?lovek res potrebuje osebno izku?njo na podobni ravni, da lahko za?uti empatijo do so?loveka v stiski?
Odbori Dr?avnega zbora za zadeve Evropske unije, za finance in monetarno politiko ter za zunanjo politiko so danes nadaljevali razpravo o posledicah gr?ke krize za Slovenijo. Seje sta se udele?ila tudi predsednik vlade Miro Cerar in finan?ni minister Du?an Mramor. Seja je potekala za zaprtimi vrati, saj po Cerarjevem mnenju odprte seje v?asih ote?ujejo neposreden pogovor in zahtevajo olep?ave. Nih?e od prisotnih ni zahteval, da se seja odpre za javnost.
O Gr?iji je danes razpravljal tudi nem?ki parlament, ki je sklenil podpreti za?etek pogajanj z Gr?ijo o novem triletnem programu pomo?i, te?kem od 82 do 86 milijard evrov. "Ne pomagati Gr?iji bi bilo neodgovorno," je poslancem poudarila kanclerka Angela Merkel in ocenila, da je dogovor o tretji pomo?i najbolj?a in zadnja prilo?nost za re?itev krize. S politiko Angele Merkel se seveda marsikdo ne strinja. V zvezi z gr?ko problematiko se je oglasil znani sociolog in filozof J?rgen Habermas. Za Guardian je povedal, da se boji, da bo Nem?ija zapravila ves politi?ni kapital, ki ga je zgradila v zadnjih petdesetih letih. Po njegovem mnenju se je Nem?ija z gro?njami z Grexitom v teku pogajanj prvi? brez sramu postavila na mesto evropskega disciplinarista in sku?ala v Evropi izsiliti nem?ko nadvlado. Rezultati pogajanj med Gr?ijo in evroobmo?jem v ekonomskem in gospodarskem kontekstu nimajo smisla, pravi, saj bodo kljub potrebi po strukturnih reformah z neoliberalno prisilo demotivirala gr?ke dr?avljane in ubili vsako mo?nost rasti. Poudaril je ?e, da je vsiljevanje pogojev Gr?iji te?ko razumeti druga?e kot akt kaznovanja leve vlade. Podobnega mnenja je tudi ekonomist Thomas Piketty, ki je za revijo Die Zeit opozoril, da Nem?ija ne more pridigati o odpla?evanju dolgov, saj je sama tista, ki ji svojih (po II. svetovni vojni) nikoli ni bilo treba odpla?ati. Dejal je ?e, da nih?e ne more od mlaj?ih generacij zahtevati, da ve? desetletij odpla?ujejo napake star?ev, ravno tako kot to ni bilo potrebno Nem?iji. Poudaril je, da je bila dana?nja "Evropa ustanovljena na odpisu dolgov in vlaganju v prihodnost, ne pa na ideji ve?ne pokore."
Po enomese?ni javni obravnavi se je iztekel rok za pripombe in odzive na novelo zakona o uresni?evanju javnega interesa v kulturi, ki po trditvah pristojnega ministrstva prina?a manj?e spremembe, med drugim na podro?ju samozaposlenih. Kot pravijo na ministrstvu, so prejeli pozitivne odzive. Sindikat kulture in narave Slovenije (Glosa) in njena sindikalna konferenca samostojnih ustvarjalcev na podro?ju kulture in informiranja (Suki) sta predvidene zakonske spremembe podprla, v dru?tvu Asociacija pa so druga?nega stali??a. V dru?tvu imajo pomisleke predvsem nad re?itvami, ki naj bi izbolj?ale polo?aj samozaposlenih v kulturi. Uvedba minimalne pla?e bi bila sicer klju?nega pomena za izbolj?anje njihovega socialnega in materialnega polo?aja, vendar ministrstvo v predlogu sprememb zakona ni predstavilo finan?nih posledic za dr?avni prora?un, "torej ni poskrbelo, da se bo ta ukrep lahko tudi dejansko uresni?eval, ne da bi to pomenilo manj?anje ?tevila samozaposlenih", opozarjajo. Zakon po njihovem mnenju sicer "pravilno detektira z nevzdr?nim polo?ajem samozaposlenih v kulturi, a stvari re?uje na na?in, ki bi samozaposlene in nevladne organizacije v kluturni prizadel ter pripeljal do tega, da bodo samozaposleni brez dela, prisiljeni v vra?anje statusa ter s.p.-izacijo. ki vodi v ?e ve?jo rev??ino."
Medtem ko mariborski nogometa?i zadnja leta uspe?no izpolnjujejo svoje cilje, pa svoje naloge precej manj marljivo opravljajo ob?inski lastniki stadiona Ljudski vrt. ?e Uefa in Fifa za zdaj ?e tolerirata pomanjkljivosti, pa zdaj mimo propadajo?e in zastarele vzhodne tribune ne morejo gradbeni in?pektorji. V okviru sanacije je potrebno popraviti stre?ne nosilce, oja?ati stre?no konstrukcijo ter sanirati nosilne stebre. Direktor mestne uprave Bojan Babi? je zagotovil, da bodo za nalo?ene sanacijske ukrepe poskrbeli v predpisanem roku.
V Vitanju je te dni mogo?e opazovati instalacijo, ki je vidna tudi iz vesolja. Skupina ?tudentov, ki se deluje v tamkaj?njem Zavodu Ksevt, je namre? v sodelovanju z doma?ini postavila velikanski napis Don't Panic (Samo brez panike) in nato iz razli?nih vi?in posnela njegovo sliko. Frazo seveda poznamo vsi, ki znamo brati, napis na hrib?ku pa je visok okoli 70 ter dolg pribli?no 120 metrov. Postavljen bo samo nekaj ?asa, danes ali v soboto pa bo postal tudi del zbirke zemljevidov Google Zemljevidi. Projekt je nastal v sklopu poletne ?ole AA Visiting School, ki deluje znotraj programa arhitekturne ?ole Architectural Association iz Londona. Osrednja tema raziskovanja in delovanja je, kako z nanoturizmom o?iviti Vitanje.
