Kdo v Evropskem parlamentu pije in (ne) plača?

Infokoncentrat na dan 20. novembra začenjamo v Evropskem parlamentu. Skupina 29-ih novinarjev iz vseh držav članic Unije je pred tednom dni na Sodišče Evropske unije vložila tožbo zoper Evropski parlament, ker jim ta ni želel posredovati podatkov o porabi evropskih poslancev. Novinarje v tožbi zastopa slovenska odvetnica, nekdanja informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar, projekt pa vodi novinarka Dela Anuška Delić. Pred pol leta je skupina novinarjev iz vseh držav članic vložila zahtevo, naj jim Evropski parlament posreduje podatke o porabi 571-ih evropskih poslancev. Zahtevali so podatke o dodatkih k plačam poslancev, kot so žepnina, dnevnice, potni stroški in stroški zaposlenih. Evropski parlament je vse zahteve zavrnil s pojasnilom, da gre za osebne podatke poslancev, ki da ne morejo biti informacije javnega značaja. Skupina novinarjev je tožbo vložila, ker so prepričani, da so vsi zahtevani podatki lahko javni. Nataša Pirc Musar je poudarila, da je Evropski parlament z zavrnitvijo dostopa do zahtevanih dokumentov »evropskim poslancem dodelil pravico do skrivne javne porabe in jim dal imuniteto pred tem, da javnost spremlja njihovo porabo«. Dejala je še, da Evropski parlament za zavrnitev zahteve nima nobene pravne podlage. Anuška Delić dodaja, da morajo poslanci dodatke porabiti izključno za svoje strokovne in ne osebne potrebe, zato dodatki ne morejo ostati skriti pred javnostjo. Novinarji še opozarjajo, da je bilo leta 2014 za plače in druge stroške poslancev namenjenih 27 odstotkov oziroma 474 milijonov proračuna Evropskega parlamenta.

Francoski notranji minister Bernard Cazeneuve je danes v Bruslju ob prihodu na izredni sestanek po napadih v Parizu pozval k čimprejšnjemu sprejetju nujnih odločitev v boju proti terorizmu in opozoril, da je Evropa pri odločanju o nekaterih perečih vprašanjih izgubila že preveč časa. Zanimivo, da se nikomur izmed evropskih veljakov ni zdelo, da si jemljejo preveč časa za razpravo o begunskih kvotah in reševanju humanitarne krize. Največ razprave se na današnjem sestanku sicer pričakuje o krepitvi nadzora državljanov Evropske unije na zunanji meji schengenskega območja, kjer za državljane Unije zdaj ne velja celovito sistematično preverjanje, ki pa velja za državljane tretjih držav. Ministri naj bi Evropsko komisijo pozvali k pripravi predloga za spremembo schengenskega zakonika, tako da bi ta omogočal tudi sistematičen nadzor državljanov EU na zunanji meji. Sedaj se več kot očitno v Evropi dogaja to, kar se je v Ameriki po zloglasnem 11. septembru.

Francoski predsednik Francois Hollande je medtem v podobni maniri ukazal okrepitev zračnih napadov na skupino Islamska država v Iraku in Siriji. Ukaz je izdal po današnjem srečanju varnostnega kabineta, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Francoska letala naj bi sicer že več kot leto dni sodelovala v letalskih napadih na Islamsko državo v Iraku, od oktobra dalje pa tudi na ozemlju Sirije. Po napadih v Parizu je Francija že okrepila letalske napade v Siriji.

Grško-makedonsko mejo je v noči na danes prečkalo 4400 Sircev, Afganistancev in Iračanov. Begunce iz drugih držav so na začasnem mejnem prehodu pri Gevgeliji zaustavili, poroča makedonska tiskovna agencija MIA. Nova pravila na meji so Makedonci uveljavili po tem, ko so tudi ostale države na balkanski poti – med drugim Slovenija in Hrvaška - začele z zavračanjem beguncev, ki niso iz Sirije, Afganistana ali Iraka. Najmanj 2000 beguncev, ki so večinoma prišli iz Maroka, Alžirije in Bangladeša, je tako v četrtek obstalo na meji med Grčijo in Makedonijo.

Stranka SDS je v začela državljane pozivati k množični udeležbi na referendumu o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Seveda apelirajo na glasovanje proti razvrednotenju družine, kot pravijo. Nasprotujejo tudi posvojitvam v istospolne skupnosti, novela po mnenju SDS omogoča eksperiment po teoriji spola in redefinira družino. Podpredsednica SDS Jelka Godec je prepričana, da se z zakonom omogočajo nove socialne in osebne stiske. Po mnenju stranke gre tudi za spremembo učnih načrtov v osnovni šoli, ker bo obveljalo, da je istospolna skupnost z otrokom družina. So tudi proti ukinjanju zakonske zveze kot zveze moža in žene, saj je po njihovih navedbah zakonska zveza ustavna kategorija. Zvezo moža in žene naj bi torej posebej varovala ustava, ker je njen pomen v osnovanju družine. Na to, da Ustava Republike Slovenije še posebej varuje tudi človekove pravice, in to ne glede na spolno usmerjenost, so seveda pozabili. To nas ne preseneča, saj so v največji opozicijski stranki znani po selektivnem branju ustave in stališču temeljne ogroženosti, po katerem pravice nekoga drugega zmanjšujejo njihove, četudi se jih sploh ne dotikajo.

Zaključimo z nekoliko lahkotnejšo novico. Prosto po Duletu Vaupotiču, ki je svojega sina zaradi slabe ocene nabutal s selfie palico, so podobno uporabnost teh priljubljenih palčk za samo-fotografiranje ugotovili tudi v Rusiji. Šola borilnih veščin v Moskvi je začela s tečajem samoobrambe, kjer se udeleženci naučijo samoobrambe z uporabo selfie palice. Na šoli so dejali, da so se za tečaj odločili zaradi povečanega števila napadov na turiste. Slednji danes brez selfie palic skorajda ne potujejo več, česa drugega za samoobrambo pa običajno ne nosijo s seboj. Zato se je učiteljem borilnih veščin zdelo smiselno, da ljudi naučijo samoobrambne ravno z uporabo fotografske palčke. Če se vam torej zdi selfie palica v takšne namene uporabna, jo kaže v trgovini pred nakupom stestirati za odpornost na udarce.

Facebook Twitter Deli