V protestih v Atenah je bilo v ponedeljek ranjenih pet policistov, sedem protestnikov pa so aretirali. Na ulicah gr?ke prestolnice je ob obletnici ?tudentskega upora iz leta 1973, ki je naznanil konec sedemletne vladavine voja?ke hunte, protestiralo pribli?no 18.000 ljudi, v Solunu, kjer je shod minil mirno, pa 14.000. V Atenah je za varnost skrbelo pribli?no 7000 policistov. Skupino protestnikov, ki so v bli?ini ameri?kega veleposlani?tva za?igali ameri?ke in evropske zastave, so razgnali s solzivcem in ?ok granatami, poro?a francoska tiskovna agencija AFP. Grki se z vsakoletnim shodom, ki ga tradicionalno organizirata levica in sindikati, spominjajo upora ?tudentov Politehni?ne univerze proti voja?ki vladi 17. novembra 1973. V posredovanju vojske je bilo na ta dan ubitih nekaj ve? kot 20 ljudi. Upor je pomenil za?etek konca hunte, ki je vladala od leta 1967. Sedem mesecev po njem se je v dr?avo vrnila demokracija. Protestniki vsako leto iz protesta proti vlogi, ki naj bi jo v vzponu hunte na oblast odigrali ameri?ki obve??evalni agenti, zakorakajo proti ameri?kemu veleposlani?tvu. V zadnjih letih so zbrani obletnico izkoristili tudi za izra?anje nasprotovanja var?evalnim ukrepom, ki so jih Gr?iji nalo?ili mednarodni posojilodajalci.
Skrivnosten predmet, ki ga je v vesolje izstrelila ruska vojska, ?e tedne bega zahodne vesoljske agencije, ki pozorno spremljajo njegovo gibanje. Dogajanje namre? spremlja strah, da bi Rusija utegnila o?iviti ?e davno ukinjen projekt za uni?evanje satelitov, v dana?nji izdaji pi?e britanski ?asnik Financial Times. Namen Objekta 2014-28E je neznan, prav lahko pa bi bil tudi civilen, namenjen na primer ?i??enju vesoljskih smeti ali dobavi goriva za preostale satelite. Posebno pozornost je zbudilo dejstvo, da Rusija izstrelitve ni prijavila ter nenavadno, zelo dejavno in natan?no gibanje predmeta. Rusija je svoj program za uni?evanje satelitov - Istrebitel Sputnikov (tako kot iztrebitelj, vendar rusko) oz. Uni?evalec satelitov - pospravila na podstre?je po padcu ?elezne zavese, a njeno znanje na tem podro?ju ni ?lo nikoli popolnoma v pozabo. Kot pi?e FT, so ruski predstavniki v preteklosti tudi javno povedali, da bodo v primeru poslab?anja odnosov z ZDA na podro?ju protiraketne obrambe ponovno obudili program.
V dana?nji obse?ni protimafijski operaciji proti kalabrijski mafijski zdru?bi 'Ndrangheta so aretirali ve? deset osumljencev. Protimafijsko to?ilstvo v Milanu je po poro?anju nem?ke tiskovne agencije dpa izdalo skupno 40 zapornih nalogov. Priprtim o?itajo ?lanstvo v mafijski zdru?bi, izsiljevanje in posedovanje nezakonitega oro?ja.
Predstavitev poslanskih stali?? o predlogu rebalansa prora?una za leto 2014 ni postregla s presene?enji. V koaliciji ve?jih pripomb nimajo, v opoziciji pa so izrazili nestrinjanje z nekaterimi rezi, spra?evali o smiselnosti sprejemanja dokumenta in opozarjali na preteklo slabo prakso, zaradi katere je rebalans sploh potreben. Na nesprejemljivost dolo?enih rezov v rebalansu so opozorili tako v ZL kot v NSi. Luka Mesec (ZL) je poudaril, da je stro?ke krize v Sloveniji ?e doslej pla?eval srednji in revni sloj, predlagani rebalans pa te trende nadaljuje, saj se spet re?e v socialno dr?avo in javni sektor. Dodatno pa bo vlada, kot je dejal, z rezi v investicije zavrla pozitivne gospodarske trende. Nad nekaterimi zmanj?anji v rebalansu, kot sta npr. zmanj?anje sredstev za investicije na podro?ju lokalne infrastrukture in zmanj?anje sredstev na podro?ju socialne varnosti, so po besedah Jo?efa Horvata zaskrbljeni tudi v NSi. Horvat je sicer poudaril, da je razprava o rebalansu za letos dobrodo?la pred pripravo rebalansa prora?una za leto 2015, ki bo moral odsevati ekonomsko politiko nove vlade. Razmere, v kateri smo, narekujejo novo ekonomsko politiko, ki nas bo izvlekla iz krize. To pa ne bo mogo?e brez strukturnih reform, poenostavitev administrativnih postopkov, internacionalizacije gospodarstva in sanacije dr?avnega ban?nega sistema, ki zdaj ne opravlja svoje funkcije.
V zdru?enjih ob?in so vseslovensko sre?anje ?upanj in ?upanov z vlado, ki so ga na?rtovali za petek, odpovedali. Za sre?anje namre? na vladni strani niso dobili sogovornikov, ki so si jih ?eleli. A ?e vedno menijo, da je priprava tovrstnega sre?anja nujna, o njegovi izvedbi pa se bodo v prihodnjih dneh posku?ali uskladiti z vladno stranjo.
Zavod Radio ?tudent z akcijo Kdo rabi ?tudenta, ki bo 28. novembra na Metelkovi, in simpozijem o neodvisni kulturi Kdo rabi sceno, ?eli po besedah direktorja Toma?a Zaniuka opozoriti na negotove vire financiranja. Prav tako ?elijo opozoriti na slab polo?aj neodvisne kulture oz. nevladnega sektorja in mladih, predvsem ?tudentov. Direktor Zavoda Radia ?tudent (R?) je na novinarski konferenci predstavil stanje negotovega financiranja, s katerim se sre?uje Radio ?tudent kot najstarej?i ?tudentski radio v Evropi, ki oddaja ?tudentski nepridobitni radijski program ?e 45. leto. "Radio ?tudent v tak?nem obsegu programa in sodelavcev bi na letni ravni potreboval okoli 250.000 evrov vnaprej zagotovljenih osnovnih sredstev, da bi lahko izvedel vse projektne obveznosti in posku?al vzpostaviti ?etrti steber financiranja preko podpore poslu?alcev ter nenazadnje, da bi s pozitivno ni?lo kon?al poslovno leto," je poudaril direktor. Kot je pojasnil, ima Radio ?tudent tri vire financiranja: od ustanovitelja - ?tudentske organizacije Univerze (?OU) v Ljubljani, projektov na dr?avni in evropski ravni ter od prihodkov marketinga R?. Pora?un radia za teko?e leto zna?a 180.000 evrov, natanko toliko, kot so ga bili dele?ni predlani, ko so "komaj pre?iveli ob iz?rpni donacijski podpori poslu?alcev in podpornikov v okviru akcije Re?i R?". Ob tem so dobili ?e 35.000 evrov, kar je skupaj 215.000 evrov, kar je veliko manj, kot bi potrebovali, je spomnil.?lo kon?al poslovno leto," je poudaril direktor.
