Infokoncentrat dne 12.4.2019

Infokoncentrat tokrat začenjamo v Južni Koreji, kjer se je ustavno sodišče odločilo, da bo po 66 letih legaliziralo splav. Takšno odločitev je podprlo sedem od devetih ustavnih sodnikov. Zakonodajalec mora odločitev sodišča implementirati do 31. decembra prihodnje leto. Pred tem so bile ženske, ki so jih dobili pri splavu, obsojene na leto dni zapora, kaznovali pa so jih tudi s 1.780 dolarji denarne kazni. Kazen je doletela tudi zdravnike in ostale zdravstvene delavce, ki so ženskam pomagali pri predčasni prekinitvi nosečnosti. Po raziskavi Korejskega inštituta za zdravje in socialne zadeve je kar 75 odstotkov predstavnic nežnejšega spola starih med 15 in 44 let dosedanjo ureditev smatralo za nepravično. Navkljub dejstvu, da je bil splav do sedaj nezakonit, se je za prekinitev nosečnosti odločilo 20 % anketirank.

V javnosti je včeraj odjeknila novica, da je londonska policija po sedmih letih življenja na ekvadorskem veleposlaništvu aretirala ustanovitelja Wikileaksa Juliana Assangea. Podrobnosti aretacije še niso znane, dejstvo pa je, da je ljubezni med Assangeom in Ekvadorjem konec. Pri Wikileaksu so na Twitterju zapisali, da so ekvadorsko vlado zasačili pri vohunjenju glede Assangevega zdravstvenega stanja, kraji dokumentov sredi zaslišanja na sodišču in skrivnem sodelovanju z ameriškimi tožilci, prav tako pa naj bi ga izsiljevali za tri milijone evrov. Njegove težave so se začele stopnjevati leta 2017, ko je predsednik Ekvadorja postal Lenin Moreno. Oktobra lansko leto je ekvadorski generalni tožilec Inigo Salvador dejal, da ekvadorska vlada ne namerava odpraviti njegovega azila. Tovrstne navedbe je zanikal tudi ekvadorski zunanji minister, ki je dejal, da se s takšnimi namigi blati ugled Ekvadorja kot države. Toda kot vse kaže, je bilo poročanje medijev točno. Dogajanje pa je danes začinila še nekdanja ameriška prva dama, zunanja ministrica in kandidatka za ameriško predsednico Hillary Clinton. Ta je namreč izjavila, da mora Assange odgovarjati za stvari, ki jih je počel v preteklosti. »Iz obtožnice jasno izhaja, da ne gre za kaznovanje novinarstva, temveč za sankcioniranje vdiranja v vojaške računalnike z namenom kraje podatkov, ki jih poseduje ameriška vlada,« je dejala Clintonova.

 

Včeraj so se v Indiji pričele parlamentarne volitve, ki bodo trajale do 19. maja. Slednje veljajo za največji demokratični proces na svetu, saj lahko na njih glasuje kar 900 milijonov volilnih upravičencev. Trenutno kaže, da bodo volitve svojevrsten referendum o aktualnem premierju Narendri Modiju, ki je pred petimi leti slavil prepričljivo zmago in postal prvi predsednik vlade, ki je imela večino v parlamentu. Raziskave javnega mnenja mu tudi tokrat napovedujejo prepričljivo zmago. Modijevo vladavino je zaznamovala visoka gospodarska rast, a se ta po mnenju analitikov še ni uspela preliti v znatno povečanje števila delovnih mest. Po nekaterih podatkih bi se naj v Indiji število delovnih mest v lanskem letu celo zmanjšalo za 11 milijonov. Poleg tega pa naj bi obstajala tudi velika verjetnost, da se bo indijsko gospodarstvo še naprej ohlajalo, kar bi lahko pomenilo nove težave za Modija.

 

Znanstveno sfero je v minulih dneh razdelil poskus enega izmed kitajskih znanstvenikov, ki je opravil preizkus kognitivnih sposobnosti opic tako, da je v njihove možgane presadil človeški genom. Po navedbah znanstvenika naj bi takšni poskusi pripomogli k boljšemu poznavanju vzrokov možganskih bolezni (kot je npr. avtizem) in njihovemu zdravljenju. Toda številni nasprotujejo takšnemu početju, saj naj bi se znanost zaradi tega lahko znašla na spolzkem terenu. Kitajsko je sicer pred meseci razburil eksperiment, s katerim bi naj s posebnim orodjem iz človeškega zarodka odstranili gen, ki povzroča virus HIV. Kitajske oblasti so poskus označile za nezakonit in zoper znanstvenika sprožile preiskavo. Transgenetske raziskave več razburjenja kot na Daljnem vzhodu povzročajo na zahodu. Strokovnjakinja za bioetiko z Univerze v Coloradu Jacqueline Glovey je takšno početje primerjala celo s kultnim znanstvenofantastičnim filmom Planet opic, kjer visokointeligentni primati zasužnjijo človeštvo. »Če opice humaniziramo, jim s tem povzročamo škodo. Ob tem si moramo zastaviti vprašanje, kje bodo živele in kaj bodo počele. Ne ustvarjajmo bitij, ki ne bodo sposobne imeti dostojnega življenja,« je dejala Gloveyeva.

 

Od poskusov na opicah pa preidimo k dogajanju na domačem političnem parketu. Tega je v zadnjih dneh najbolj zaznamovala vohunska afera glede razkritja prisluhov med slovenskim članom arbitražnega sodišča Jernejem Sekolcem in agentko v arbitraži Simono Drenik. Po poročanju ene izmed slovenskih komercialnih televizij bi naj omenjenima prisluškoval agent hrvaške obveščevalne službe Davor Franić, znan pod tajnim imenom Mehanik Davor. Ob tem pa se povprečnemu poznavalcu delovanja varnostno-obveščevalnih služb zastavlja vprašanje, kdo je bil v tej zgodbi bolj neroden. Sekolec in Drenikova sta se namreč o arbitraži pogovarjala po telefonu, česar se pri takšnih zadevah ne sme početi, nato pa se v zgodbi pojavi še nek frančiškanski duhovnik, ki je poklical novinarje in jih prosil, naj ne objavijo novice o »Piranu.« Takšno ravnanje bolj kot na filme o Jamesu Bondu, spominja na kakšno filmsko parodijo z naslovom Gola pištola.

 

Za konec pa na kratko še o dogajanju na včerajšnji seji Mestnega sveta MOM. Mestni svetniki so brez glasu proti potrdili proračun za leto 2019. Po besedah župana Saše Arsenoviča bi naj bil letošnji proračun večji za 200.000 evrov, saj je v njem več sredstev za kulturo, socialo, nevladne organizacije in mlade. Mestni svetniki so soglašali tudi z zvišanjem cen vrtcev, ki se bodo povprečno dvignile za sedem evrov mesečno, za večino staršev pa za slaba dva evra. Sprejeti proračun predvideva tudi sredstva za obnovo Ljudskega vrta in izgradnjo Zdravstvenega doma Tezno, v njem pa ni več predvidenih prihodkov od prodaje družbe Farmadent.   

 

Infokoncentrat je pripravil Primož


 

  

 

 

Facebook Twitter Deli
0 comments