InfoKoncentrat, 5.1.16

Za petkov InfoKoncentrat se najprej selimo v Amsterdam. Zunanji in obrambni ministri EU razpraljajo o varnosti ter migracijskih izzivih. Zasedanje se je začelo že včeraj, staknjene glave glede obrambnih sodelovanj ter prevetritev obstoječe varnostne strategij bo potekalo na neformalni ravni vse do jutri. Zunanji ministri so danes razpravljali o možnih sodelovanjih z Iranom, s poudarkom o ustreznem izvajanju iranskega jedrskega dogovora. Jutri se bodo ministri osredotočili in razpravljali o migracijskih izzivih tudi s kolegi za članstvo, med drugim s Turčijo in Srbijo. V ospredje se postavlja izvajanje migracijskega načrta EU in Turčije ter podpora vsem obremenjenim zahodnobalkanskim državam poroča STA. Davkoplačevalski denar za ta izjemen dogodek bo pokril nastale stroške obrambni ministrici Andreji Katič ter zunanjemu ministru Karlu Erjavcu.

O prerazporejanju davkoplačevalskega denarja se bodo odločali tudi v torek, ko so napovedana nova pogajanja med stavkajočimi policisti ter vlado. Policisti stavkajo že skoraj tri mesece, natančneje 80. dan. Konec januarja so se predstavniki stavkajočih policistov sestali s predsednikom vlade g. Mirom Cerarjem, kjer so mu predstavili in še podrobneje obrazložili stavkovne zahteve, ki po večini izhajajo iz preteklih stavkovnih sporazumov. Med njihovimi zahtevami je izpostavljena potreba po zvišanju plač ter izplačilo presežnih ur policistom.

O čisto drugačni vrsti suše, ki pesti slovenske policiste, poročajo z Afrike. Zimbabvejski predsednik Robert Mugabe je danes na številnih območjih zaradi hude suše razglasil naravno katastrofo. Več kot četrtini prebivalcev grozi pomanjkanja hrane. Vremenski pojav, ki so ga poimenovali El Nino je povzročil sušo in tako prizadel Južno Afriko, Zambijo in Zimbabve. Poginilo je že na tisoče glav živine, vodni viri so izčrpani, posevki posušeni piše francoska tiskovna agencija AFP. Mugabe krivdo za nižji pridelek pripisuje podnebnim spremembam pa tudi sankcijam zahodnih držav v primeru slabih razmer na področju človekovih pravic v Zimbabveju. Kritiki predsednika Mugabeja pravijo, da je pomankanje hrane predvsem posledica zemljiške reforme, ki je, pogosto tudi nasilno, pregnala bele kmetovalce. V Zimbabve je po podatkih ministrstva za javna dela poginilo 16.500 glav živine, v najbolj prizadetih območjih se je posušilo tudi do 75 odstotkov posevkov še poroča AFP.

Vrnimo se na Balkan. Z Osijeka poročajo, da je podjetje Green Planet Production izumilo razpršilo Detox, ki naj bi zelo uspešno odstranjevalo pesticide in vso drugo umazanijo, ki se na zelenjavi in sadju nabere med gnojenjem, prevozom ter skladiščenjem. V mešanici spreja so se med drugimi sestavinami znašli kis, citronska kislina in soda bikarbona. Detox se razprši po kosih sadja ter zelenjave, počaka pet minut ter spere pod tekočo vodo. Tako naj bi se odstranilo tudi do 90 odstotkov več kemikalij ter nečistosti. S pomočjo spreja naj bi prišlo do kemične reakcije in razgrajevanja pesticidov, herbicidov in voska. V podjetju Green Planet Production še poudarjajo, da je to pršilo mogoče uporabljati tudi za pomivanje delovnih površin, posode, rok. V dvomesečnem preskusnem obdobju, so v osješkem podjetju zelo zadovoljni, tako bodo svoj produkt začeli ponujati po vsej Vzhodni Evropi.

Petkov InfoKoncentrat zaključujemo s številkami v kulturi. V nedeljo, na predvečer kulturnega praznika, bodo na državni proslavi ponovno podelili Prešernovi nagradi in nagrade Prešernovega sklada. Navkljub polemikam, ki jih mestoma sprožajo izbori nagrajencev ter uveljavljenim sistemom nagrajevanja, se javno mnenje nagiba predvsem k ohranjanju tovrstnih nagrad. Drugi so mnenja, da so tovrstne nagrade le ostanek prejšnjega režima. Nagrade za umetniške dosežke podeljujejo že od leta 1961. Zakon, ki opredeljuje Prešernovo nagrado iz leta 1991 in določa, da upravni odbor, katere člane imenuje Državni Zbor, lahko podeli največ dve veliki Prešernovi nagradi oziroma največ šest nagrad s Prešernovega sklada. Velika Prešernova nagrada je ovrednotena na 21.000, mala na 7000 evrov. Največji kulturni praznik pa bodo nekateri obeležili malo drugačer. V mariborski galeriji Madia Nox bodo v nedeljo razmišljali o mariborski umetnosti. V NUK-u pa bo alternativno slovesnost ponovno pripravila Svetlana Makarovič, ki bo v Veliki čitalnici prebirala Premražene pesmi, glasbeni del bosta prispevala igralka Polona Vetrih in violinist Vasilij Centrih.

Torej: za svobodo, s kulturo naprej!

InfoKoncentrat pripravila Špela.

Facebook Twitter Deli
0 comments