Saga o tem, kdo ima dejansko oblast v Venezueli, se še kar nadaljuje. Olje na ogenj je z ostrimi kritikami na račun Rusije in Kube, ki podpirata predsednika Madura, še dodatno prilil ameriški zunanji minister Mike Pompeo. »Nicolas Maduro je Venezuelcem obljubljal boljše življenje v socialističnem raju, čeprav je znano, da socializem za sabo pušča ekonomske ruševine,« je bil zelo oster Pompeo. V nadaljevanju je napadel še režim v Havani, saj ta po njegovem mnenju igra imperialistično vlogo v venezuelski zgodbi. Po mnenju Pompea je Kuba eden izmed glavnih krivcev za lakoto in smrt v tej južnoameriški državi. Ameriški zunanji minister je okrcal tudi venezuelsko naftno družbo, češ da ta služi kot bankomat za Madurov režim ter ruske oligarhe in kleptokrate. Glede Pompeovih obtožb, da je venezulske naftna družba tiskarna denarja za vladajoč režim, velja pripomniti, da so podobne »bankomate« v preteklosti imele tudi ZDA, a si tega marsikdo ni upal na glas povedati.
Na predsedniške volitve v ZDA, ki bodo novembra prihodnje leto, pa se že pospešeno pripravljajo pri demokratih. Trenutno kaže, da bo ena izmed osrednjih tem volilne kampanje obdavčitev tehnoloških velikanov, kot so Amazon, Apple, Facebook in Google. Več demokratskih senatorjev je v preteklih dneh izrazilo nasprotovanje združitvi podjetij T-mobile in Spring, saj to pomeni, da bodo imeli ameriški potrošniki na več kot 300 milijonskem ameriškem trgu zgolj tri ponudnike mobilne telefonije. Predlogi demokratov tako gredo predvsem v smeri preprečevanja nastajanja trustov tj. podjetij, ki se združujejo z namenom doseganja monoplnega položaja na tržišču. Pri teh prizadevanjih igrata glavno vlogo senator iz Vermonta Bernie Sanders in senatorka iz Massachussetsa Elizabeth Warren. Prvi želi obdavčiti banke, ki so izpostavljene prevelikemu kreditnemu tveganju, medtem ko se Warrenova zavzema, da bi se tehnološke velikane, ki ustvarijo več kot 25 milijard dolarjev prihodka, razbilo na več manjših podjetij. Kot glavni primer pri tem izpostavlja Apple, saj se slednji po njenem mnenju ne more ukvarjati z razvijanjem tehnoloških platform, hkrati pa še prodajati svojih izdelkov trgovinah. S takšnimi stališči se demokrati pomikajo precej proti levici, kar pa jim po javnomnenjskih anketah ne zagotavlja predsedniškega mesta v Beli hiši. Po eni izmed raziskav le 39% Američanov meni, da Wall Street bolj škodi kot koristi ameriškemu gospodarstvu, medtem ko je bilo leta 2011 v to prepričanih 50% prebivalcev ZDA.
Zelo napeto pa je danes tudi na Otoku, saj bo britanski parlament glasoval o dogovoru glede izstopa Velike Britanije iz EU. Usoda predloga trenutno še ni znana, a če bi parlament dogovor zavrnil, bi to pomenilo, da Brexita morda sploh ne bo. Po poročanju CNN-a je eden izmed konservativnih poslancev dejal, da se mu zdi večja nevarnost ostati ujet znotraj EU-ja, kot pa biti ujet na britansko-irski meji, zato bi naj dogovor podprl. Poslance je danes nagovorila tudi premierka Theresa May in jih pozvala, da glasujejo za dogovor. Glasovanje bo na sporedu ob 20. uri po srednjeevropskem času.
Zanimiva novica pa prihaja tudi iz sosednje Hrvaške. Hrvaški premier Andrej Plenković namreč ni sprejel odstopa hrvaške ministrice za regionalni razvoj in evropske sklade Gabrijele Žalac, potem ko je ta povozila 10-letno deklico, ki je utrpela hude telesne poškodbe. Žalčevo so pri tem policisti zalotili še, da je vozila brez veljavnega vozniškega dovoljenja. Glede tega je Plenković dejal, da to ni kaznivo dejanje, saj se to lahko zgodi vsakemu izmed nas. Ministričino ravnanje je ocenil kot površnost, a to po njegovem mnenju ni zadosten razlog za odhod s položaja.
V zadnjem času je v slovenski javnosti odmevalo več primerov sporne sodne prakse glede posilstev. S podobnimi primeri pa se v teh dneh ukvarjajo tudi v sosednji Italiji. Sodišče v Anconi je namreč oprostilo dva moška, obtožena posilstva, z argumentom, da je posiljena ženska delovala preveč možato, da bi lahko bila privlačna. Moška sta bila sicer obsojena na prvostopenjskem sodišču, a je prizivno sodišče sodbo razveljavilo. Ob tem v oči bode predvsem dejstvo, da so senat prizivnega sodišča sestavljale same ženske. Žrtev posilstva je sicer prihajala iz Peruja, kamor se je tudi vrnila, saj je bila v Italiji deležna šikaniranja. Sodnice so v sodbi menda zapisale, da obstaja velika verjetnost, da je sama organizirala »veseljaški večer,« moška pa bi naj njeno telefonsko številko imela shranjeno v telefonu pod imenom »Viking,« kar naj ne bi spominjalo na žensko, temveč na moškega.
Na domačem političnem parketu pa so vidne prve razpoke med stranko Levica in koalicijo oz. stranko SD. Jabolko spora je podpis dogovora o sodelovanju med koalicijo in Levico, saj naj bi se po mnenju SD-ja o tem z Levico dogovarjali predvsem v LMŠ-ju brez ostalih koalicijskih partnerjev. »Partnerstvo je, da si prisoten, da se dogovarjaš in dogovoriš,« je po poročanju Multimedijskega centra RTV Slovenija dejal predsednik SD-ja Dejan Židan. Spor med SD-jem in Levico bi sicer utegnil nekoliko zaplesti ponovno glasovanje o rebalansu proračuna, če bi državni svetniki nanj vložili veto. Kako se bodo stvari razpletale, bo znano v naslednjih dneh, se pa trenutno ne zdi verjetno, da bi se koalicija pod vodstvom Marjana Šarca zaradi omenjenega zapleta znašla v politični krizi.
Infokoncetrat je pripravil Primož Soban.
