Infokoncentrat začenjamo v Latinski Ameriki. Po študiji Globalne iniciative proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu, ki jo navaja britanski časnik The Guardian, je prodaja nezakonito izkopanega zlata prevladala nad prometom s kokainom v številnih latinskoameriških državah. Poslovna preusmeritev organiziranega kriminala od pridelave drog v nezakonite zlatokope je še posebej v porastu v Peruju in Kolumbiji, kjer beležijo približno 2,6 oziroma 2 milijardi dolarjev letnega prihodka zaradi prodaje zlata, medtem ko trgovina z drogami kriminalnim združenjem v omenjenih državah praviloma prinaša po milijardo dolarjev manj zaslužka. Novi poslovni načrti latinskoameriških kriminalcev so po navedbah v študiji posledica upada prihodkov v osnovni dejavnosti, še posebej spodbudno pa so nanjo vplivali rast cen zlata na svetovnih trgih v preteklih letih in uspehi ameriških oblasti v boju proti trgovini z drogami iz Latinske Amerike. Organizacija s sedežem v Švici, kamor se steka večina prodajnih poslov z zlatom, v svoji študiji še navaja, da nezakonito izkopavanje zlata spodbuja zlorabo človekovih pravic in za okolje škodljiva ravnanja, povezujejo ga tudi s terorizmom, pranjem denarja in korupcijo ter preseljevanjem lokalnega prebivalstva, prisilno trgovino z ljudmi, z delom otrok in s spolnimi zlorabami.
Po poti trgovine z drogami na lezbični festival sredi puščave
Na festivalu Dinah, znanem tudi kot največjem festivalu deklet na svetu, se je minuli teden zbralo okoli 20 tisoč žensk z vseh koncev sveta, ki so se pet dni razvajale po plesiščih in bazenih v kalifornijskem mestu Palm Springs. Poročanje novinarke Guardiana ne bi bilo nič drugačno od poročanj z drugih festivalov, če ne bi šlo za lezbični festival v mestu v bližini Holywooda, ki že od 30-tih let prejšnjega stoletja neguje odprtost do različnih spolnih usmeritev in ga vodi župan Rob Moon, ki se je glede svoje homoseksualnosti tudi javno opredelil. Organizatorji so festival poimenovali po Dinah Shore, ustanoviteljici istoimenskega golf turnirja, ki sicer ni izkazovala homoseksualnih nagnjenj in bi se zaradi prevzemanja imena najbrž obračala v grobu, ampak lezbijke naj bi se pač neizmerno navduševale nad dobro igro golfa, torej so se odločili za premišljeno promocijsko potezo. Po 26. letih obiskovalke na festival ne prihajajo več le zaradi golfa, dobre glasbe in stand up komedije, temveč iz drugih razlogov - raznolike udeležbe žensk. Obiskovalke so vseh barv kože, starosti in družbenih položajev. Tako letos festival med zvezdniško udeležbo šteje obisk Lady Gaga, s podporo festivalski raznolikosti pa si zaradi številčnega obiska obetajo dobičke celo precej konzervativne blagovne znamke. Odprtost lahko prinaša dinarčke.
Izraelski nogometni klub z rasizmom nad novinarje
Z odprtimi glavami pa se ne ponaša nogometni klub Beitar Jeruzalem iz Izraela. Ker je najstarejši izraelski časnik Haaretz njihovo politiko zaposlovanja poimenoval rasistično, so uvedli sankcije proti novinarjem časnika ter jim preprečili dostop do prejemanja klubskih obvestil in spremljanja tekem iz razdelka za novinarje na domačem stadionu, ki je v lasti jeruzalemske občine. Navedbe časnika izhajajo iz delodajalske prakse omenjenega zasebnega kluba, v katerem v 80 letih obstoja kluba niso zaposlili nogometaša arabskega porekla, čeprav deluje v mestu z več kot 40% palestinskega prebivalstva. Problematični pristop k zaposlovanju kluba je dobil mednarodne razsežnosti tudi zaradi pobude Palestinske nogometne zveze, ki je z navedbai statistik zaposlovanja želela doseči izključitev kluba iz svetovne nogometne zveze FIFA. Slab sloves se je prijel tudi navijačev kluba, imenovanih La Familia, ki pogosto vzklikajo gesla, kot so "Smrt Arabcem!" in "mediji so kurve", rasistične izjave pa so izražali tudi do Ahmada Abada, nogometaša kluba Hapoel Ironi iz obmejnega mesta Kiryat Shmona. Na spor so se z opozorili klubu že odzvali v izraelskih novinarskem združenju in parlamentu.
So referendumi nova evropska moda ali dosledno upoštevanje volje evropskih državljanov?
Po vzoru Velike Britanije, ki bo 23. junija odločala o svojem članstvu v EU in so zaradi prekrivanja datumov preložili celo junijski Vrh EU, so na Nizozemskem minulo sredo odločali na referendumu o približevanju Evropske unije Ukrajini. Nizozemski volivci so odločali o veljavnem sporazumu, ki predvsem zagotavlja prosti trg, in prihodnjih usmeritvah glede članstva v uniji, ne le o članstvu svoje države. Na referendumu je bila zabeležena nizka, le 32-odstotna udeležba, kar po nizozemski zakonodaji komaj zadostuje za veljavno odločanje. Ker je večina udeležencev s 64 odstotki oddanih glasov zavrnila sporazum o približevanju Ukrajini, ki so ga že potrdile vlade tako na Nizozemskem in kot v drugih članicah Unije ter Ukrajini, se je nizozemski premier Mark Rutte odločil, da kljub nizki udeležbi na sicer nezavezujočem referendumu sporazuma v obstoječi obliki ne bo ratificiral. Nizozemska trenutno predseduje Evropski uniji, zato je še izjavil, da bo v tem obdobju poskušal v domačem in tudi v evropskem parlamentu postopoma doseči spremembe sporazuma tako, da bo ustrezal vsem vpletenim stranem. Možnosti nadaljnjih postopkov, glede katerih Evropska komisija pričakuje najprej nizozemske predloge, vključujejo navidezno ohranitev sporazuma, ki je od januarja letos že v veljavi, oziroma oblikovanje izločilnih kriterijev za Nizozemsko.
Referendumi, ki jemljejo državo za talca, ali izraz državljanske nepokorščine
Referendumi so seveda v Sloveniji še vedno popularni, vse pogosteje pa uporabljeni kot metoda za doseganje drugih političnih ciljev. Po poročanju STA se je na pobude o referendumih, ki jih je v torek v državni zbor vložil policijski sindikat, na današnji tiskovni konferenci ponovno odzval predsednik državnega zbora Milan Brglez. Tri ustrezne referendumske pobude je Brglez označil za zlorabo instituta referenduma, ki po njegovem mnenju ni v čast ne predlagateljem, ne državi, ki to omogoča, vendar bo kot predsednik državnega zbora ravnal v skladu z zakonom in bo po potrditvi podpisov na ministrstvu za notranje zadeve razpisal rok za zbiranje 40 tisoč podpisov. Naj spomnimo, da je Policijski sindikat Slovenije minuli torek po vzoru Sindikata delavcev migrantov iz prejšnjega meseca v državni zbor vložil pobude volivcev za razpis referendumov o noveli zakona o varstvu okolja, noveli zakona o trgu finančnih instrumentov, spremembah zakona o družbi Slovenske železnice in noveli zakona o sodnih taksah. Ker so delavci migranti s pobudami za začetek referendumskih aktivnosti za medijsko novelo in zakon o mednarodni zaščiti dosegli dogovor s premierjem Cerarjem, da bosta obe strani pripravili gradivo in se ponovno sestali z namenom odpravljanja dvojnega obdavčevanja delavcev migrantov, se podobnega razpleta po nekaj letih neuspešnih dogovorov z različnimi vladami vendarle nadejajo tudi policisti.
Romska gostilna z upanjem v lepšo prihodnost
Z nastopom Esme Redžepove in drugih glasbenih gostov so danes opoldne v mariborski restavraciji Romani Kafenava obeležili svetovni romski praznik, več dogodkov pa se bo zvrstilo tudi v prihodnjih dneh. Restavracija, ki jo je pred odprtjem doletelo nekaj nestrpnih odzivov, najbrž motiviranih s političnimi interesi, povezanimi z izpraznjeno zgradbo in gospodarsko zanimivo lokacijo, po drugi strani pa so zagon prve romske restavracije odkrito podprli prebivalci četrtne skupnosti Magdalena in drugi Mariborčani, se po dveh letih delovanja in zaključenem financiranju iz evropskih sredstev sooča s težavami v poslovanju in pomanjkanjem podpore v lokalni skupnosti. v drugem letu poslovanja od prvotno 15 zaposlenih Romov ostajajo le še štirje, večinoma zaposleni preko javnih del in drugih priložnostnih oblik zaposlovanja. Po besedah Jožeka Horvata Muc, predsednika Zveze Romov Slovenije, pa poleg tega dolgoročno od njenega delovanja od nje nima koristi niti romska skupnost v Mariboru. Združenje Epeka, ki je restavracijo pred dvema letoma vzpostavilo, bo s 1. majem restavracijo predalo romski skupnosti, prevzelo jo bo združenje Romani Kafenava dobrota. Usoda prve romske restavraciji v Evropi je tako prepuščena sami sebi, za težko izborjeno lokalno znamenitost je potrebno skrbeti in izvirnost poslovnega načrta podpreti tudi v domačem okolju.
Po telefonu smo poklicali Štefana Simončiča, predsednika združenja Epeka, ki je predstavil program ob obletnici in dve leti delovanja restavracije ter njene obete za prihodnost.
Infokoncentrat je premešala Saška.
