Kohezija znanja

V četrtek, 18. aprila, se je v City hotelu Ljubljana odvil zadnji tematski posvet o kohezijski politiki v organizaciji Centra nevladnih organizacij Slovenije, krajše CNVOS, in Radia Študent v sklopu projekta “Govoriš kohezijsko?”. Del istega projekta je tudi današnja oddaja. Na dogodku se je govorilo o razvoju na znanju temelječe družbe s kohezijskimi sredstvi. Posveta so se udeležili razni nevladniki, glavna nagovora pa so imeli predstavniki vlade: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Služba vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, krajše SVRK.

Posvet se je prvenstveno ukvarjal z razpisi, objavljenimi letos pomladi, ki temeljijo na inovativnih pristopih pedagoškega vodenja, na krajših in daljših gostovanjih tujih strokovanjkov in visokošolskih učiteljev na slovenskih visokošolskih zavodih in na izpopolnjevanju strokovnih delavcev in izobraževalcev odraslih. Prav tako je bilo govora o vlaganju v spretnosti, izobraževanje in vseživljensko učenje.

Omenjeni so bili tudi ukrepi, kot so prenova poklicnega izobraževanja, razvoj in izvajanje dejavnosti kariernih centrov, vrednotenje neformalno pridobljenega znanja za uspešno vključevanje na trg dela, projektno delo z gospodarstvom ter z negospodarskim neprofitnim sektorjem v lokalnem in regionalnem okolju, razvoj inovativnih učnih okolij in prožnih oblik učenja, vzpostavitev sistema za spremljanje zaposljivosti visokošolskih diplomantov, krepitev kompetenc strokovnih delavcev in vključevanje uporabe digitalne tehnologije v pedagoškem procesu.

V imenu Salezijanskega mladinskega centra Kodeljevo se je dogodka udeležil Rafo Pinosa [ráfo pinósa], ki je po besedah organizatorjev mladinskih usposabljanj eden izmed začetnikov in pionirjev mladinskega dela v Sloveniji. Citiramo: “V devetdesetih letih je iz želje po družbenih spremembah iz neformalne skupine ustanovil društvo Mladinski ceh in postavil model društva, ki je bilo potem še dolga leta eno izmed vodilnih na področju mladinskega dela. Še vedno je dejaven mladinski delavec, strokovnjak za področje uporabe igre v pedagoške namene.” Konec citata.

Danes je Pinosa zaposlen v mladinskem centru Kodeljevo in prostovoljec pri programih Skale. Pri slednji gre za del zasebnega, neprofitnega zavoda Salezijanske redovne družbe, v okviru Skale pa izvajajo tako imenovano mladinsko ulično vzgojo. Pinosa opiše njihov način financiranja:

*Izjava

Do katerih težav lahko pride pri poskusih samostojnega kandidiranja na večjih razpisih, kot jih najdemo na primeru razdelitve kohezijskih sredstev?

*Izjava

Poleg tega opiše včasih nemogoča pričakovanja, ki jih je v razpisih zaznati glede na prekarne delovne pogoje ljudi v nevladnem sektorju.

*Izjava

Sredstva, ki naj bi spodbujala razvoj in inovacijo na področju izobraževanja in mladinskega dela, s težavo sploh pridejo do nevladnih organizacij. Prav te so po njegovem mnenju vir mnogih inovacij in krpajo luknje, ki jih javni sektor ne zmore ali ne zna rešiti.

*Izjava

Težava je bila tudi v tem, da je nevladnikom namen dogodka bil zavajujoče predstavljen - kot opiše Pinosa:

*Izjava

Podobno mnenje poda tudi Neja Šmid, zaposlena na Zavodu BOB, zavodu za izobraževanje in kulturne dejavnosti Ljubljana, ki deluje na področju neformalnega izobraževanja za mlade.

*Izjava

Dogodka o razvoju na znanju temelječe družbe se je udeležila še doktorica Anamarija Slabê, direktorica Inštituta za trajnostni razvoj, ki je bila tako kot Šmid in Pinosa razočarana nad vsebino posveta. Opiše nam poslanstvo organizacije:

*Izjava

Vlogo in pomen razpisnih sredstev za delovanje inštituta Slabê obrazloži:

*Izjava

Probleme s financiranjem imajo tudi v zavodu BOB, opažajo pa še druge pomanjkljivosti dela Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, ki so jih naslovili tudi na dogodku in jim onemogočajo tako prijave na projekte kot tudi njihovo izvedbo. Situacijo opiše Šmid:

*Izjava

Zdi se jim, da Ministrstvo za znanost, izobraževanje in šport izkazuje nezaupanje v njihove sposobnosti:

*Izjava

Inštitut za trajnostni razvoj oviram navkljub še vedno uspešno že več let prek projektov izvaja program Eko vrtovi, ki ga Slabê podrobneje predstavi:

*Izjava

Slabê deli še nekaj informacij o položaju okoljsko usmerjenih organizacij in deli nekatere izkušnje s prijavami in izvajanjem projektov.

*Izjava

Na dogodku so nevladniki primerjali vpliv razlik dela vladnih in nevladnih organizacij in možnosti pri prijavah na razpise, ki jih opredeli Slabê:

*Izjava

Neja Šmid opiše primer razvijanja programa, ki ga zavod že dolgo želi spraviti v javno veljavnost, s čimer bi potencialno izboljšali situacijo opravljanja pedagoško-andragoškega izpita, ki je v Sloveniji precej neurejen. Kot je zapisano na spletni strani Zavoda BOB, gre za “projekt strateškega partnerstva na področju izobraževanja odraslih, katerega namen je razviti nova orodja in modele za krepitev moči učečih se v Post-YU regiji in za spodbujanje samozaposlitev mladih v zgodnji odraslosti”. Šmid objasni:

*Izjava

V Zavodu BOB se - strokovnemu kadru navkljub - ukvarjajo predvsem prav s težavo opravljanja pedagoško-andragoškega izpita, kar so na dogodku večkrat izpostavili. Temeljiteje svoj pogled na trenutno stanje ponovno predstavi Šmid.

*Izjava

Nevladniki so ministrstvu povedali, da so obstoječi postopki za uveljavljanje inovacij preveč zaprti in formalistično naravnani, zanemarjeni pa so vsebinski vidiki. Obenem količina birokratskih postopkov za izvedbo projektov velikokrat odžira čas dejanski praksi. Več pove Slabê:

*Izjava

Šmid poudari tudi administrativne ovire pri njihovem delu prek projektov in jih prikaže s primerom spletne aplikacije e-MA, ki naj bi podpiral izvajanje evropske kohezijske politike v letih 2014 do 2020.

*Izjava

V zavodu BOB kronično primanjkuje sredstev, predvsem jim intervali razpisov onemogočajo zaposlovanje mladih, čeprav zavod deluje prav na tem področju.

*Izjava

Opisano situacijo Šmid razume drugače kot sistem:

*Izjava

Šmid meni, da je eden izmed večjih ovir njihovega dela tudi kratkotrajnost projektov, ki onemogoča nadaljnji razvoj idej in ciljev projektov zavoda BOB.

*Izjava

Leta 2021 sledi novo obdobje kohezijske politike - med drugim se izteče EU projekt Horizont 2020, tako da je omenjeni posvet v dobršni meri služil spremembam v novem obdobju, ki je trenutno v fazi načrtovanja. Slovenija je glede prihodnjih ciljev dobila naslednja priporočila: zvišanje zaposljivosti starejših od 45 let, kar vključuje ljudske univerze, osnove računalništva, dokončevanje izobraževanja in tako dalje.

Za obdobje 2016-2023 je za vlaganje v spretnost, izobraževanje in vseživljensko učenje namenjenih slabih 230 milijard evrov, specifično za Slovenijo pa slabih 60 milijard evrov. Do konca lanskega leta je bilo počrpanih 97,4 odstotkov vseh razpoložljivih sredstev, izplačil pa je bilo realiziranih za 26,7 odstotka vseh razpoložljivih sredstev - trditev, da Slovenija ni učinkovita pri črpanju evropskih sredstev, torej vsaj za to področje nikakor ne drži.

Kaj naj torej povemo o pritožbah nevladnikov? Na žalost nismo dobili odgovorov s strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ali SVRK-a - zdi pa se, da se pritožbam navkljub projektna sredstva črpajo relativno uspešno. Drugo vprašanje pa je, katere organizacije prejemajo sredstva - in tu podatki dejansko kažejo, da večino sredstev Prednostne osi 10 - torej vlaganja v spretnosti, izobraževanje ter vseživljenjsko učenje - prejmejo ministrstva: poleg prej omenjenega Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport tudi Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Na spletni strani govoris-kohezijsko.si lahko najdete celotne pogovore s sogovorci te oddaje kot tudi s sogovorci prejšnjih oddaj projekta - najbrž boste lahko slišali tudi kakšnega uradnika, katerih mnenja do redakcije nismo prejeli.

Oddaja je nastala v okviru projekta Govoriš kohezijsko?, ki ga podpira Evropska komisija. Podana mnenja v oddaji ne odražajo mnenj Evropske komisije, slednja pa tudi ne odgovarja za uporabo podanih informacij v oddaji. 

Več na spletni strani Radia Študent.

Facebook Twitter Deli
0 comments