Na današnji dan leta 1864 je v ameriškem mestu Troy v zvezni državi New York 300 delavk, zaposlenih v 14 pralnicah, začelo s stavko. Delavke omenjenih “firm” so predtem ustanovile prvo žensko zadrugo, imenovano “The Collar Laundry Union”, pod vodstvom Kate Mullany. Zahtevale so dvig plač za približno četrtino, pa tudi boljše delovne razmere - težko delo, ki so ga skoraj izključno opravljale ženske, je obsegalo do 14-urne delavnike, delo v peklensko vročih prostorih (od tam izvira ang izraz “Sweatshop”) in nevarno blizu vroče vode, nevarnih kemikalij in vročega železja. Plača? Zanemarljiva.
Po dobrih petih dneh stavke so delodajalci popustili in zahteve izpolnili.
25. februarja 1970 je abstraktni ekspresionist in anarhist Mark Rothko v svojem studiu v New Yorku storil konec. Samomor je sledil po tem, ko se je že leta boril z depresijo, leta 1969 pa doživel srčni infarkt in se je njegovo zdravstveno stanje še poslabšalo. Rothko je z družino emigriral iz Latvije, v 20. stoletju še pod škornjem Ruskega carstva, čez Atlantik v ZD of A. V mladosti se je radikaliziral skozi srečanja delavske internacionale, organizacijo debat o ruski revoluciji, prizadeval si je tudi za vodstvo katerega izmed delavskih gibanj. Kasneje je ob opazovanju razkroja zapuščine revolucije, pa tudi ob vzponu nacizma obupal nad vsesplošnim angažmajem, a tudi čez lužo vztrajal, da je “še vedno anarhist”. Kot pionir abstraktnega ekspresionizma je polariziral, a kot rečeno, v svojem angažiranem duhu ohranil črno kot črno in belo kot belo.
24. februarja 2020 je bil ubit Yehry Rivera, politični vodja prvotnih prebivalcev in zastopnik ljudstva Naso Brörán v Kostariki. Napadla ga je podivjana množica naseljencev s palicami, kamenjem, mačetami in puškami. Rivera se je boril za pravice prvotnih prebivalcev in za njihovo pravico do zemlje v regiji Mano de Tigre. Že sedem let pred tem je utrpel brutalen napad kolonialnih zemljograbcev, v odgovor na vlogo pritožbe nad njihovim ilegalnim izsekavanjem na območju. Njegov umor, pa tudi sodni proces, ki mu je sledil, pričata o slabem stanju, ki ga še vedno trpijo prvotni naseljenci v Kostariki, in o nujnosti boja za njihove pravice.
