Vestno buljenje v tekoči kristal in borba s polno luno v škorpijonu sta si tokrat zaslužila nagrado za preživetje. Takšno, ki te zvočno oklofuta nazaj v realnost. Pot je namreč naključno zavila do Gradca na koncert dunajskega glasbenika, ki ustvarja pod imenom SUNDL. Kako bolje sprostiti svoje svetobolje kot pa s fiksom žive dark wave glasbe sredi majhnega graškega lokala?
Le nekaj metrov stran od železniške postaje se nahaja majhen, a kulten prostor, ki mu pravijo CAFE WOLF. Lokal, ki stoji že od leta 1931, je v zadnjem času postal magnet za eksperimentalno glasbo. Revija Artforum international ga je opisala kot “odprt prostor, kjer se srečata Gatsby in Heidi iz planin”. Stereotipno hladni Avstrijci klepetajo in se hihitajo. Občutek je kot da se nahajamo v nenavadni paralelni dimenziji, kjer se tudi najbolj mrki obiskovalci zapletemo v zanimive pogovore z neznanci. Z vonjem deževnega asfalta v pljučih se je tako poslušalec prejšnji četrtek lahko podal na potovanje po zvočni temi.
Ob vstopu v lokal takoj pade v oči starinskost prostora. Občutek je kot da z ulice 21. stoletja stopimo direktno v star noir film. Notranjost je temačna, malce zadimljena. Ko je bas zaferceral, so topel prostor zapolnili kontrastni industrijski toni SUNDL-ovega seta.
Dunajski producent Christian Sundl svojo glasbo žanrsko opredeljuje kot goth-house. Nenavadna kombinacija minimalistične elektronike s temačnimi toni poslušalce vrže v zibajoče-kontemplativen svet. Ton glasbe na trenutke spomni na presek med Bauhausom in njihovimi elektronskimi nasledniki Nitzer Ebb. Zvočna slika pa je precej bolj mehanska in surova od klasičnega dark wave-a zgodnjih osemdesetih.
Tekom koncerta je SUNDL obdržal stoično držo s črnim suknjičem, temno šminko, zvezkom z zapiski in Fritz Colo. V zadimljeni vijolični svetlobi si se lahko ozrl k stropu, kjer se je v ogledalu odsevalo vrat-zibajoče in pivo-držoče občinstvo.
Celoten večer je tekel v neprekinjeni zvočni špuri. SUNDL je s svojo elektroniko ustvaril napet in repetitiven ritem. Občutek je bil podoben koncertu Sisters of Mercy, vendar brez instrumentalne teatralnosti in kitarskih solaž. Vampirske vokale so nadomestili monotoni, skoraj robotski recitativi. Namesto dramatičnosti tako SUNDL isto tesnobo predstavi skozi hladne industrijske beate, odsotnost šova pa zvok naredi še toliko bolj napet in mračen.
Marsikomu bi se lahko glasba te sorte zdela blaga oblika zvočnega mazohizma. Ob poslušanju si namreč prostovoljno izpostavljen nelagodnim občutkom. Izkušnja pa je hkrati tudi čudno pomirjujoča - ko v glavi začutiš pritisk nasičenega basa, se spomniš, da si le človek iz mesa in kosti. Presenetljivo je bilo, da je vzdušje v lokalu ostalo toplo in odprto kljub temačnosti glasbe. CAFE WOLF je očitno prostor, kamor zahajajo odprtomiselni ljudje, ki v lokalu čutijo varno zavetje za svojo nenavadnost. Občutek je bil kot da smo vsi prišli tja z istim ciljem - iti skozi čustveno temo in jo nato pustiti za sabo.
V svetu, ki zahteva nenehno dostopnost in všečnost, je SUNDL ponudil nujno zvočno izolacijo. S koncerta tako nismo prišli pomirjeni, ampak zvočno prečiščeni. Brez lažne tolažbe, le s surovim ritmom, ki je preglasil notranje monologe. Skratka - techno, ki bo všeč vsem tistim, ki preveč razmišljajo.
