Dobrodošli v zvočni nanizanki Glasbeni tokovi, oddaji, ki raziskuje človeško glasbeno ustvarjanje od pradavnine pa vse do moderne dobe. Prejšnji mesec smo raziskovali glasbo antičnega Evropskega prostora, tokrat pa se bomo preko svilene poti podali v oddaljeno cesarstvo Kitajsko.
Prve zametke kitajske kulture je možno zaslediti v tako imenovani Xia dinastiji. Iz peščice razpoložljivih virov utegnemo sestaviti zgodovinske začetke več tisočletne kitajske fevdalne družbene ureditve, ki se je razvila po tem, ko je Yu veliki uspel centralizirati moč 5 cesarjev Kitajskih provinc. Dinastija Xia je vladala Kitajski od 21. stol. pr. n. št. do 17. stol. pr. n. št. Tej je sledila dinastija Shang, ki se je obdržala do prihoda dinastije Zhou v 11. stol. pr. n. št.
Najstarejši viri o glasbi izhajajo iz časa vladavine dinastije Zhou. To je obdobje med leti 1046 pr. .n. št. in 256 pr. n. št., ki je veljalo za zlato dobo antične kitajske zgodovine. Cesarstvo je bilo obrtno in politično naprednejše kakor civilizacije Evropskega kontinenta, kar se je odražalo v decentralizirani fevdalni ureditvi države, sistem, katerega je Evropa prevzela tisočletje pozneje.
Prav tako pomembna za naprednost Kitajskega cesarstva je bila filozofija Konfucija. Ta je trdil, da smo ljudje po naravi dobri in daje to dobroto v ljudeh gojiti. Konfucij je izvor glasbe pripisal čustvom, ki so se z močjo človeškega ustvarjanja manifestirale v resničnost. Glasba je tako bili klasificirana kot zvočni del umetniškega izražanja skupaj s poezijo, medtem ko so ples ter slikanje uvrstili v oblikovno umetnost. Vendar prav tako kakor je potrebno gojiti dobro v človeku je bilo potrebno gojiti dobro v glasbi. V ta namen je biro dvorne glasbe uvedel stroge regulacije glede formalnih glasbenih nastopov zaradi česar je glasba te vrste bila označena za brezčustveno in dolgočasno. Ena izmed standardnih glasbenih praks je bila uporaba pentatonične lestvice. Značilno za njo je, kakor nakazuje ime, da uporablja pet tonov v celotni oktavi, kar je postala zasnova teorije kvintnega kroga.
Prisluhnimo improviziranemu glasbenemu nastopu glasbenikov Blackhawkovega muzeja.
Formalna glasba je s filozofskega pogleda konfucionizma bila čista in dostojna, medtem ko je neformalna glasba bila predstavljena kakor vulgarna. Temu primerno je tudi mogoče primerjati kvaliteto življenja glasbenikov raznih družbenih razredov. Večina glasbenikov, ki so nastopali na formalnih dogodkih je izviralo iz aristokratskega družbenega razreda, saj jim je družinsko bogastvo omogočilo potrebno formalno glasbeno izobrazbo. Ti glasbeniki so bili izjemno cenjeni in so uživali premožno življenje, vendar je obstajala stroga segregacija med glasbeniki nasprotnih spolov.
Neformalna glasba je služila kot spremljevalka tako manjšim kakor večjim socialnim dogodkom. Glasbeniki neformalne glasbe običajno niso bili izšolani in niso uživali posebne slave. Pravzaprav jih je večina pripadala najnižjemu družbenemu razredu . Za te glasbenike ni bilo možnosti socialne mobilnosti, zaradi omejitev fevdalne družbenega sistema.
Antični kitajci so inštrumente kategorizirali glede na material iz katerega so nastali, ne pa po principu funkcionalnega mehanizma kakor civilizacije na zahodu. Tako so ustanovili sistem 8ih skupin za opredelitev instrumentov: kamnitih, kovinskih, svilenih, bambusovih, lesenih, glinenih, bučnih in kožnih. Najpomembnejša zgodovinska najdba iz tega obdobja je set 64 kovinskih zvonov, kateri imajo skupni tonski obseg 5ih oktav. Za igranje na njih so uporabljali lesena kladiva, sodelovati pa je moralo 5 glasbenikov. Vendar kljub svoji nekaj tisoč letni starosti so zvonovi v igralnem stanju. Pa jim prisluhnimo.
Po propadu dinastije Zhou leta 256 pr. n. št. je zavladala dinastija Qin. Ta je reformirala državo v uporabo filozofije legalizma in centralizirala moč v roke cesarja. V tem času so napredovale metalurgija, agrikultura ter arhitektura, vendar so zelo nazadovale kulturne aktivnosti in umetnost. Vladar dinastije Qin Shi Huang je leta 213 pr. n. št. organiziral masovno sežiganje knjig iz časa dinastije Zhou, v upanju zatretja konfucijenističnega gibanja ki je preplavilo državo zaradi tiranskega režima legalistične vladne rodbine. Zaradi takšnih kampanj zatiranja nezadovoljstva je bilo uničenih mnogo viriov o glasbeni teoriji antične Kitajske, spisi o kateri so se začeli ponovno uveljavljati komaj v 7. stoletju našega štetja.
Obdobje antike se je tako zaključilo, prihodnji mesec pa bomo nadaljevali v zgodnjem srednjem veku. Z Vami sem bil Filip Šuen in še dalje uživajte v Vašem večeru.
