Kot smo v eni prejšnjih Študentrobelj že nekako predvidevali, se protesti na največji papuanski univerzi UPNG nadaljujejo. Študentje nadaljujejo bojkot predavanj, kar naj bi državo koštalo že 15 milijonov papuanskih Kin oziroma kakih 5 milijonov evrov. Danes zjutraj so v študentskem kampusu Waigani izbruhnili neredi, ko je študente izzvala skupina varnostnikov. Posledično so gorela vozila, leteli so kamni v knjižnico in nekaj redarjev je bilo poškodovanih. Krivi so si bolj ali manj sami, saj so nasilno hoteli prekiniti sestanek protestirajočih. Na sestanku so hoteli določiti, na kak način naj se vlada opraviči za poboje izpred dveh tednov in pokrije stroške zdravljenja poškodovanih v policijskem nasilju. Prav tako so hoteli od vlade zahtevati takojšnjo preiskavo policijskega nasilja. Po izgredih je v kampus prišla policija in tokrat menda relativno mirno prekinila protest.
Protesti se nadaljujejo tudi v Čilu. Po neuspelem poskusu prejšnji teden, se je pred eno uro začel pohod študentov, ki nasprotujejo neoliberalnim reformam. Študentje bodo prehodili eno miljo od Italijanskega trga čez park do končne postaje Mapocho. Študenti še vedno zahtevajo ukinitev šolnin in drugih škodljivih reform, ki so jih lani sprejeli v Čilu.
Medijsko zelo aktualna tema te dni, še posebej danes, je britanski referendum o obstanku v EU. Medtem ko je referendum v teku, poglejmo, kako bi vplival morebitni izstop Velike Britanije iz evropske skupnosti na študente. Prva zadeva je, da bi precej težje študirali na drugih evropskih univerzah, kar bi pomenilo precej večje stroške za plačilo šolnin. To bi prizadelo kakih 15 tisoč študentk in študentov, ki študirajo po EU. Okrog 20 tisoč nebritanskih študentov, ki trenutno študirajo na britanskih fakultetah, bi izstop prav tako finančno izdatno obremenil. In posledično bi Velika Britanija imela manj možnosti za zaposlovanje nadobudnih kadrov, ki so prišli po znanje in študentje bi, ob morebitnem brexitu, to znanje odnesli s seboj domov ali kam drugam. Ti študentje so statistično gledano tudi bolj uspešni od svojih britanskih vrstnikov, kar pomeni, da bi britansko gospodarstvo utrpelo posledice manj kakovostnega kadra.
V akademskem letu 2016/17 se ljubljanskim študentom obeta novost glede dodatka k Erasmus+ finančni pomoči za študente iz okolij z omejenimi možnostmi. Predvidena višina dodatka bo znašala 270€ na mesec. Do tega dodatka bodo upravičeni tisti študenti Univerze v Ljubljani, ki so bili izbrani na letošnjem razpisu za študijsko izmenjavo v letu 2016/17, v okviru progama Erasmus+, in bodo prejemali v študijskem letu 2016/2017, državno štipendijo, denarno socialno pomoč, varstveni dodatek ali otroški dodatek. Letos se omenjeni dodatek ne bo več izplačeval iz sredstev programa Erasmus+, temveč bo Univerza v Ljubljani sredstva za ta namen pridobila na razpisu Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, ki je sredstva zagotovilo iz Evropskega socialnega sklada. Seveda pa se mora UL na razpis še prijaviti, ob čemer bo ministrstvo zahtevalo seznam upravičenih študentov in ustrezna dokazila, na primer odločbo Centra za socialno delo. Najverjetneje bo podobno storila tudi mariborska univerza.
V Mariboru pa je v sodelovanju Hostla Pekarna, MKC Maribor, Zavoda za turizem Maribor in Kolesarske mreže nastal prvi zemljevid USE-IT Maribor. USE-IT je nekomercialen zemljevid, ki so ga pripravili mladi lokalci, z željo ponuditi najbolj avtentične vsebine in najbolj zabavne izkušnje mladim popotnikom, ki obiščejo Maribor. Zemljevid ni komercialen, kar pomeni da so vsebino skrbno izbrali in zapisali mladi lokalci, ki mesto dodobra poznajo in želijo obiskovalcem ponuditi le najboljše, avtentične in najbolj zabavne izkušnje. V zemljevidu lahko najdete nasvete, kako se integrirati v okolje, kaj in kako početi stvari, ki jih počnejo lokalci in številne zabavne urbane legende. Vsekakor ne manjkajo nasveti o klasičnih turističnih atrakcijah, aktivnostih na prostem, kavarnah, restavracijah in lokalnem dogajanju. USE-IT je narejen z mislijo na obiskovalce. Od mladih za mlade. Zemljevid bo na voljo od nedelje naprej v Kulturnem inkubatorju, hostlu Pekarna, infotočkah in drugod po Mariboru. Na voljo pa bo tudi elektronska verzija v obliki aplikacije za pametne telefone.
