Jedrsko orožje in imperializem

Tokratna Polizika je v veliki meri mišljena kot odgovor na zadnji OFF komentar na Radiu Študent z naslovom »Na prestolu sulic«. Link do komentarja je dostopen spodaj, a bomo zavoljo poslušalcev vseeno povzeli glavne poante komentarja, da si bodo lažje predstavljali kontekst našega lastnega komentarja.

Začnimo s pozitivnim. Članek obravnava vprašanje, koliko je nedavno sprejeta resolucija OZN o popolni odpravi jedrskega orožja realno izvedljiva. S komentarjem prispevka, da so takšni cilji utopični, tudi zato, ker se da, z ustreznim znanjem in materialnimi sredstvi, dokaj hitro proizvesti jedrsko orožje, se lahko le strinjamo.

Nadalje lahko izpostavimo, da četudi z napačnimi in zmedenimi zaključki, vseeno pravilno izpostavlja, da je jedrsko orožje v prvi vrsti obrambno orožje. V prvi vrsti se torej z jedrskim orožjem predvsem grozi, ne pa dejansko tudi uporabi. Te dve poziciji sta v komentarju pravilni.

Žal pa, ker ne upošteva tako imperializma kot dejstva, da kapitalizem zaradi svojih notranjih protislovij nujno poraja imperializem, zgreši tako v razlagi kot predlaganih rešitvah problema. Na hitro razjasnimo še kontekst komentarja.

Verjetno ni treba poudarjati, da sta razvoj in proizvodnja severnokorejskih medcelinskih balističnih raket dvignila veliko prahu v mednarodni politični sceni. Na polno se poudarja, kako lahko s tem Severna Koreja uporabi jedrsko orožje na bistveno večjem obsegu, med drugim tudi na ozemlju ZDA, tako na pacifiških otokih kot na celini Severne Amerike.

Velikokrat pa se pozabi omeniti, da ZDA ravno tako grozijo Severni Koreji. Občasno tudi z jedrskim orožjem, a ravno tako s konvencionalnim orožjem, kot so tanki, bombniki, pa tudi pomorsko močjo, kot na primer letalonosilkami. Severna Koreja ne razvija jedrskega orožja oziroma metod dostave jedrskega orožja, ker bi njen voditelj znorel, navkljub pogosti zahodni propagandi, ki trdi nasprotno. To počne, ker je dejansko eksistenčno ogrožena; sedaj tudi neposredno s strani ZDA, v preteklosti pa še preko Južne Koreje, tako rekoč ameriške marionete.

Komentar na RŠ to eksistenčno grožnjo sicer priznava, a predlagane rešitve so zelo pomanjkljive iz dveh razlogov. Prvič: zaradi nerazumevanje povezave med imperializmom in kapitalizmom ter kako oba vplivata na današnjo politično sceno. Drugič: zaradi prve pomanjkljivosti temeljnega vprašanja, kdo razpolaga z jedrskim orožjem ter zakaj ga uporablja, niti ne naslovi.

Začnimo z drugim problemom. Avtor članka sicer predlaga, da bi se svetovni jedrski arzenal, de facto torej arzenal svetovnih velesil bistveno zmanjšal, a ravno pri tem zagreši dve ključni napaki.

Prva napaka je, da ne naslavlja vprašanja monopola, ki ga imajo že obstoječe jedrske velesile, nad ostalimi deželami, ki so v veliki meri manj razvite, kot na primer dežele Tretjega Sveta. Za primer omenimo že več desetletij trajajoči OZN sporazum o neširitvi jedrskega orožja, ki poleg neširitive jedrskih sil predvideva tudi eventuelno razorožitev že obstoječih velesil. Spomnimo: države, ki v danem trenutku posedujejo jedrsko orožje, so Kitajska, Velika Britanija, ZDA, Rusija in Francija. Jedrske poskuse so izvajali tudi Indija, Pakistan in Severna Koreja, Izrael pa vzdržuje politiko tako imenovane namerne dvoumnosti, kar pomeni, da po vsej verjetnosti poseduje jedrsko orožje.

Vse ostale dežele lahko jedrsko energijo razvijajo izključno za miroljubne namene, kar poleg električne energije vsebuje tudi, v omejenem obsegu, preoblikovanje pokrajine. V vsakem primeru pa ne morejo, na primer, uporabiti jedrske energije kot orožje, da jo torej uporabijo kot jamstvo za njihov nadaljnji obstoj.

Jo pa po drugi strani, četudi z oporekanjem mednarodne skupnosti, lahko uporabijo že obstoječe jedrske sile. Eden izmed primerov so izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bo podreditev Severne Koreje dosežena z vsemi potrebnimi sredstvi. To potencialno pomeni tudi jedrsko orožje, kar je ponovno primer namerne dvoumnosti.

Upoštevajoč povedano pridemo do sklepa, da jedrsko orožje nikoli ni samo sebi namen, ampak je vedno orodje za dosego nekega cilja. Kaj je ta cilj, je odvisno od tega, kdo upravlja s tem orodjem. ZDA, ki so imperialistična velesila, jedrsko orožje uporabljajo na drugačen način kot Severna Koreja, ki je tako rekoč od svojega rojstva dalje eksistenčno ogrožena. ZDA jedrsko orožje oziroma grožnjo z njim uporabljajo, da uveljavljajo svoje imperialistične interese; Severna Koreja, da s tem poveča možnosti za njen nadaljnji obstoj. Razlika je več kot razvidna.

Nadalje ima OFF komentar, ki je predmet naše kritike, problem v tem, da mu je ušlo, da vprašanje svetovnega miru ne moremo obravnavati ločeno od vprašanja imperializma, tega pa ne ločeno od vprašanja kapitalizma. Njegov predlog so posledično utopične želje, da naj svetovne velesile, ki so vse po vrsti kapitalistične oziroma ne mislijo strmoglaviti kapitalizma, obdržijo le »nekaj deset« jedrskih konic; nadalje naj bi na mestu bili varnostni mehanizmi, ki v praksi zavlačujejo mobilizacijo in uporabo jedrskega orožja.

Prvi problem je v tem, da takšen opis predpostavlja konflikt jedrske velesile proti jedrski velesili. Na situacijo, v kateri jedrska velesila z atomsko bombo grozi novo osvobojeni neo-koloniji, nima odgovora, razen tega, naj ta kolonija kapitulira. Drugi, bistveni večji problem, pa je v tem, da sploh ne naslovi vprašanja monopola nad jedrskim orožjem, ki v tem trenutku, z morebitno izjemo Severne Koreje, služi kot imperialistično orodje pritiska. Za ZDA na primer niti ni toliko pomembno, ali poseduje deset ali deset tisoč jedrskih konic; pomembno je, da poseduje jedrsko orožje, s katerim lahko uniči državo, ki ni pokorna svetovnemu, imperialističnemu družbenemu redu.

RŠ-ov komentar tega problema sploh ne naslavlja, ampak mu, četudi posredno, celo daje blagoslov. Raba jedrskega orožja v imperialistične namene je sicer deležna obsojanja, a v bistveno manjši meri, kot če ga za obrambo porabi dežela, ki se brani pred primežem imperializma.

Še več: za avtorja komentarja takšen svetovni red sploh ni problematičen, dokler so postavljena neka pravila. Da ta pravila v prvi vrsti branijo imperialistične sile, vse ostale pa ohranjajo v podrejenem položaju, je za avtorja zelo skromna in sprejemljiva cena, da se ohrani obstoječi svetovni red, torej status quo. Da ta tepta po pravici narodov do samoodločbe, da je ta le ceneno in cinično orodje za legitimacijo imperialističnih interesov, je za avtorja RŠ-ovega prispevka bodisi trivialnost bodisi sprejemljiva cena za svetinjo stabilnosti. V najbolj optimističnem primeru je to resen problem, ki pa se bo rešil na horizontu daljne prihodnosti, prevedeno v »Nekoč, vsekakor pa ne zdaj.«

Zaključimo z razjasnitvijo morebitnega nesporazuma. Predlagan pristop, ki bi zavlačeval in posledično tudi nekoliko omejil rabo jedrskega orožja, je bolje kot nič. Ne smemo se pa z njim zadovoljiti in si delati iluzije, da je s tem vprašanje svetovnega miru dejansko razrešeno. V tem primeru bi si metali pesek v oči, saj ukrep ne naslavlja vprašanja, zakaj je svetovni mir sploh ogrožen.

Razjasnimo še dodatni potencialni nesporazum. Ta Polizika ni bila namenjena osebnemu napadu na prispevek Radia Študent, še manj pa kot osebni napad na avtorja. Nasprotno je sam prispevek bil uporabljen kot priložnost, da se izpostavi pogosto ponovljene napake pri naslavljanju svetovne politične scene. Bralca oziroma poslušalca ob tej priložnosti še vabimo, da si v bližnji prihodnosti prebere oziroma posluša naslednjo Poliziko, namenjeno razmišljanju ob aktualni predsedniški kampanji.

Odpoved: O jedrskem orožju in njegovi politični vlogi je razmišljal Jerič.

 

Dodatni viri:

 

Komentar na RŠ spletni strani: https://radiostudent.si/politika/off-komentar/na-prestolu-sulic

Pogodba o neširjenju jedrskega orožja: https://en.wikipedia.org/wiki/Treaty_on_the_Non-Proliferation_of_Nuclear_Weapons

Vladimir Lenin: Imperializem kot najvišji stadij kapitalizma (v angleščini; v komentarju je link do poglavja "kritika imperializma"). Dostopno na: https://www.marxists.org/archive/lenin/works/1916/imp-hsc/

Facebook Twitter Deli
0 comments