Kam in kako gre kar nekaj davkoplačevalskega denarja po žepih, ki pa niso preveč javni, se počasi razkriva na vseh področjih, kjer slavimo institucije, ki so bile razpostavljene pravzaprav zato, da se izoblikuje tista demokratična družba, kjer so v ospredju znanje, prodor gospodarske rasti, sooblikovanje politik in vse tisto, kar nam obljubljajo kot dosežek tam za vogalom, takoj za tistim vlakom. Namesto tega se, še več kot dve desetletji, javnost napihuje s peskom v oči, ko se afere in aferice na hitro in brez prevelikega obiranja pometa pod preprogo. Za kaj v resnici gre? Zmeraj in povsod bo šlo predvsem za kopičenja kapitala in s tem moči s strani posameznikov in določenih skupinic, ki lahko s pomočjo strukturnih primanjkljajev v obliki brez- etične ne-odgovornosti črpajo javni denar, na primer, kar tako, pod imenom raznih "projektov", kjer se zaslužijo nagrade, ki krepko prenesejo okvire zdrave pameti.
Izplačani previsoki honorarji, vse oblike raznoraznih podjemnih in nadjemnih pogodb, avtorskih honorarjev in podobnih mahinacij govorijo tudi o dejstvu, no, raje simptomu, da se slovenski sodobni demokraciji vedno bolj splača imeti vrsto prekernih in brezposelnih delavcev, ki se na svobodnem trgu pretegujejo za delo in s tem vzpostavljajo tako imenovano zdravo konkurenco. Na tak način so zaščiteni vsi tisti, ki s svojimi položaji vplivajo na resnice postavljene kot prioritete naše družbe. In kot vidimo, so prioritete trajnostnega razvoja usmerjene predvsem v razprodajo slovenskega kapitala, odpovedjo znanstvenosti s poskusom čim večjega odhoda znanja s te države, da se lahko staroste elitistov še bolj udobno namestijo v svojih premajhnih stolčkih za svoje prevelike požrešne riti.
Slovenskski javno-družbeni sistemi so polni lukenj, ki povzročajo, da se lahko zbezlja skozi te pravno-formalne luknje poštene vsote kapitala, obveznic, pogodb, zaveznic in podobne ekonomske do-govore, ki predvsem gledajo na dobrobit lastnega žepa. Če smo Slovenci tako mogočni v izčrpavanju lastne države, če smo lahko usmerjeni samo v lastno korist, če vidimo, da je skupno dobro le moje dobro in če imamo sistem, ki dopušča desetletja kraje in korupcije pa je mogoče to tisti izdelek, ki bi ga bilo vredno predstaviti svetovnemu trgu konkurenčnih uspehov. Slovenija kot Evropska Prestolnica Korupcije, kjer se lahko za res nizko ceno naučite, kako se golfa, laže in krade prav na vsaki dimenziji družbene realnosti.
V času, ko je vedno bolj vroče v predavalnicah, še bolj vroče pa zna postati v glavah študentov, katerim res priporočam, da se prepričajo ali so pravno in formalno res vpisani na izbrano fakulteto; ko se pripravljajo na preizkuse in izpite, se sprašujem, čemu ves ta napor, čmu vse to, če te lahko reši le iznajdljivost v oblikah laži in prekupčevanja s pomembnimi podatki na osnovi družinskih vezi in seveda pravih poznanstev, kjer je cilj predvsem oropati človekovo dostojanstvo in se pretvarjati, da se vse skupaj sploh ni zgodilo.
Bravo!
Ta demokracija je pa res izzvala vse tisto najboljše z nas!
Le tako naprej!
Za prihodnost nekega naroda!
