?ivimo v ?asu v katerem nas nenehno spremljajo diskurzi o krizi. Kriza politike, kriza gospodarstva, kriza ekonomije, kriza zaposlovanja. Nekoliko manj pa se govori o krizi, ki usodno posega v ?lovekovo delovanje in mi?ljenje. O krizi ?olstva in o krizi izobra?evanja. Izobra?evanje, osnovno?olsko, srednje?olsko in ?tudijsko, je temeljna pravica vsakega posameznika in po svoji osnovni definiciji dejavnost pove?evanja znanja, tako kognitivnega kot konativnega ter obvladovanja ve??in. ?e to definicijo projeciramo predvsem na univerzitetne in akademske ?tudijske programe, lahko udele?enci le-teh kaj hitro ugotovimo, da se teorija in praksa v tem primeru ne spojita najbolje. Pridobivanje znanja je postala povr?inska dejavnost, v veliki meri opravljena z minimalno mero vlo?enega truda, tako s strani ve?ine profesorjev kot tudi ?tudentov. Tako univerzitetni in akademski programi ?ustvarjajo? mlad kader, kateremu manjkata temeljni stvari: kriti?na pismenost in kriti?no samostojno mi?ljenje.
Redki so ljudje, ki se tega problema zavedajo in ?e redkej?i so tisti, ki ga sku?ajo odpraviti. Ena izmed teh sta Ton?i Kuzmani? in Andrej Markovi?, ki sta v?eraj, 5. 6. 2014, v mariborskem Kulturnem inkubatorju predstavila Likej.
Likej je kontra-?olska in kontra-izobra?evana oblika delovanja, ki izhaja iz spoznanja, da dana?nja populacija ni sposobna branja zahtevnej?ih tekstov in kriti?nega pristopa do le-teh. Bistvo Likeja je, da se kot ?ola osredoto?a na samo osr?je ?olstva, ki temelji na ideji znanja in napredovanja. Gre za skupnost, ki izhaja iz Aristotelovih in aristotelovskih mi?ljenjskih postavitev, misli in deluje pa v svojem lastnem ?asu, v zvezi z aktualnimi dogodki, mi?ljenjsko pa se vedno giblje nekje med preteklostjo in prihodnostjo. Likej se opredeljuje kot aktivna oz. dejavna obramba sveta in narave, ki ju ogro?a la?en ob?utek varnosti, odprtosti in dru?benosti, zna?ilen za post-totalitarizem. Proti takemu stanju se borijo z eksplicitno posami?nostjo, prebuditvijo politi?ne ?ivali v posamezniku, ki bo politi?no aktiven v svojem ?asu. Likej je kontradikcija strukturnega ?olskega nasilja med mladimi, ki jim odreka zmo?nosti mi?ljenja in delovanja. Likej odpira mi?ljenje in delovanje, ki ga univerzitetni sistem zatira in se bori oz. politi?no delue protipodru?bljanju, ki danes najbolj aktivno poteka znotraj Univerze in Akademije. Delovanje Likeja je politi?no delovanje v najbolj neposrednem pomenu politike; je proti-dru?beno in proti-kulturno delovanje.
Izobra?evanje v likeju poteka na dva na?ina:
- Tematska predavanja tistih, ki sku?ajo iskati izgubljene sledi za Aristotelom. Predavanja niso v funkciji podajanja zagotovljene vednosti, temve? so samo podlaga za razvoj debate.
- Natan?no branje konkretnega izbranega teksta. V vsakem letniku Likeja se analiti?no prebira in predebatira samo eno besedilo in sicer na na?in obravnave besede za besedo in stavka za stavkom. Bralne vaje so namenjene pomnjenju ter mo?nosti samostojne izpeljave lastne mi?ljenjske utemeljitve.
Tematske okrogle mize, posve?ene izstopajo?im in nepredvidljivim dogodkom sedanjosti pomenijo konkretizacijo predavanj in vaj.
Likejsko dogajanje temelji na prostvoljnosti, odprtosti in brezpla?nosti. Predavanja se in se bodo odvijala v Kopru. K sodelovanju so vabljeni vsi zaineresirani, ne glede na stopnjo izobrazbe, poklic ali socialni status. Edina obveznost, ki jo imajo u?enci do Likeja je obiskovanje in delovanje znotraj skupnosti in pripravljenost na resno bralno delo. To pa je, kot pravjo na Likeju , veliko bolj resno in zahtevno delo kot tisto, ki se od ?tudentov in ?tudentk zahteva na Akademiji in Univerzi.
Ob koncu vsakega tematskega letnika Likej ne podarja spri?eval in dokazil. Gre namre? za neformalno obliko izobra?evanja, katerega najve?je dokazilo je spoznavanje sedanjosti, borba proti poneumljanju, iskanje resnice in re?evanje ostankov sveta in narave.
Martina Ferlinc
