''Danes slavimo mlade, slavimo organizacije, ki jih vodijo mladi, vlade in vse, ki delujejo v smeri transformacije izobraževanja, in ki želijo delati v dobro mladih vsepovsod.'' Besede Generalnega sekretarja Združenih narodov, Antónia Guterresa, so v včerajšnjem dnevu funkcionarno obeležile Mednarodni dan mladih 2019. Pred dvajsetimi leti je Organizacija Združenih narodov namreč 12. avgust razglasila za mednarodni dan mladih. Osnovni namen posebej označenega datuma na koledarju je oživljanje oziroma osveževanje razprav o različnih tematikah, ki zadevajo in vplivajo na mlade. Letošnja prednostna tema: preoblikovanje izobraževanja.
V šolah je ponavadi preveč poudarka na teoriji in premalo na praksi." "Mladi imamo premalo izkušenj, ko se potegujemo za določeno delovno mesto. Če hočeš imeti izkušnje, se moraš znajti sam ali pa se odpraviti ponje v tujino." Misli mladih, ki skušajo oceniti formalno izobrazbo v Sloveniji, vzpostavljajo zanimiv odnos med razmišljanjem o izobraževanju in razmišljanjem o trgu dela. V obdobju, ko je besedna zveza “karierna pot” skoraj neločljivo povezana z osebnostnimi karakteristikami individualizma in egocentrizma, ostaja tujina edenski (beri: Eden kot raj, torej ozek e) pojem, in samooskrbnost interpretirana kot skrb za lastno zadnjo plat. Pomagaj si sam, in trg ti bo pomagal!
Neformalno izobraževanje kot dopolnitev formalnega je v primerih dobre prakse brez dvoma pozitivno, nemalokrat potrebno. A vsekakor ne kot nadomestek formalnega izobraževanja, pa tudi ne kot zgolj še ena kljukica na seznamu v prilogi življenjepisa. Najpomembnejši aspekt neformalnega izobraževanja je praktična raba in razvijanje veščin in kompetenc. Kako zavedanje o pomembnosti izobraževanja onkraj šolskih in študijskih klopi približati mladim?
Na to vprašanje ter izziv, kako ponuditi znanja ob podpori katerih bi enostavneje in bolj kakovostno beležili veščine in kompetence, pridobljene v okviru neformalnih izobraževanj, so se na včerajšnji okrogli mizi izrečeni stavki večkrat obrnili. V okviru mednarodnega dneva mladih je namreč v organizaciji Epeke, znanstvenoraziskovalnega združenja za umetnost, kulturne in izobraževalne programe ter tehnologijo, je Mariborski otok v vročem ponedeljku poleg kultnih kloriranih bazenov ponudil celodnevni dogodek, posvečen posebnemu dnevu. Začenši z okroglo mizo z naslovom “Preoblikovanje izobraževanja – novi pristopi v neformalnem izobraževanju in delu z mladimi”.
Gostje okrogle mize - Lidija Divjak Mirnik, poslanka Državnega zbora RS ter članica Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino, Nina Kirbiš, predstavnica Urada za kulturo in mladino Mestne občine Maribor, Sanja Obaha Brodnjak, predsednica Društva Salezijanski mladinski center Maribor, in Žiga Dobnikar, predstavnik Združenja EPEKA - so kot najbolj pereče izpostavili pomanjkanje interesa po sodelovanju z mladimi s strani morebitnih delodajalcev. Pravzaprav bi izkazan interes lahko po vzročno-posledični poti privedel tudi do bolj učinkovitega, temeljitega ter predvsem sistematiziranega ter obiskanega neformalnega izobraževanja.
Prav ta korak je bil izpostavljen kot tisti, s katerim bi bilo mogoče '' preobraziti izobraževanje''. Ali drugače, z besedami Dobnikarja: "Stopnja povezovanja med nevladnim in javnim sektorjem na področju izobraževanja in mladinskega dela se iz leto v leto izboljšuje. Temeljna ovira na tej točki pa je manko neposrednejšega sodelovanja med nevladnim sektorjem in delodajalci, kar je ključno za zmanjšanje stopnje med mladimi, še posebno mladimi z manj priložnostmi"
Beg možganov je v odnosu med mladimi in trgom dela že uveljavljen in ustaljen trend. In neformalno izobraževanje je tisto, ki bi lahko odigralo ključno vlogo pri rušenju trenda – v Sloveniji delovnih mest ne primanjkuje, a avstrijski delodajalci z aktivnim iskanjem potencialnih bodočih zaposlenih po tehniških fakultetah ponudijo zaposlitvene priložnosti, ki jim omogočajo enostavnejši prehod na trg delovne sile, pogosto pa tudi boljše pogoje za delo, če povzamemo eno izmed replik poslanke Divjak Mirnik.
Urnik ter zastavljenost dogodka, s katerim je tudi Maribor spomnil na mednarodni dan mladih, je okrogli mizi namenil uvodne besede kot otvoritev dogajanja na Mariborskem otoku, in velikopoteznih zaključkov ter reševanja problematike od nje niti ne moremo zahtevati. Kljub temu se je izrisalo nekaj obrisov konkretnih akcij na obzorju. Koliko so ti obrisi zgolj potemkinasti in koliko jim je moč izpod gostih krošenj stopiti nasproti? Za večjo konkretnost je verjetno manjkala kakšna veja oblasti. A, kot rečeno, avgustovski datum in prostorska umestitev sta bolj naklonjeni druženju kot polemikam. Morda je tako tudi bolje …
Aktivnosti poznega dopoldneva in popoldneva so od nogometa do hitrostnih spustov po vodnem toboganu nudile zanimivost preživljanja vročega avgustovskega ponedeljka. In čeravno je voda v plastenkah na kvadratni mizi okroglega omizja postajala topla, in čeravno so bila razmišljanja usmerjena v že znane smeri in poti, je o mladinski tematiki, ki pod dežnikom skriva nemalo problematik, dobrodošlo govoriti. Ne samo na en dan v letu, ne samo 12. avgusta.
