- Varnostni svet ZN o korejskih raketnih poskusih
- Na Hrvaškem obračunavajo s posledicami oblasti nedemokratičnih režimov
- Šibek potresni sunek v bližini Brestanice
- AJPES ni varen pred resnimi varnostnimi vdori
- SNG Maribor z novim svetom zavoda
Začnimo zainteresirano zunanje politično:
Varnostni svet Združenih narodov je včeraj obsodil nedavne raketne poskuse Severne Koreje ter izrazil skrb zaradi tovrstnih dejanj Pjongjanga. Kitajska je danes predlagala, da Severna Koreja začasno preneha s svojim jedrskimi aktivnostmi in to v zameno za prenehanje letne vojaške vaje Južne Koreje in ZDA. Kitajski zunanji minister Wang Yi je na novinarski konferenci dejal, da napetosti na polotoku naraščajo, saj Severna Koreja ignorira mednarodne pozive in opozorila. Po drugi strani pa s skupnimi močmi Južne Koreje in ZDA snujejo vojaške vaje, ki gledajo proti severu. ZDA so v Južni Koreji ta teden začele nameščati protiraketni obrambni sistem THAAD. Ameriška vojska zatrjuje, da je sistem THAAD izključno obrambne narave in namenjen zaščiti pred grožnjami iz Severne Koreje ter ne predstavlja grožnje drugim državam v regiji. Kitajska namestitvi sistema THAAD odločno nasprotuje in vztraja, da bo branila svoje varnostne interese. Severna Koreja pa je v ponedeljek izstrelila štiri raketne izstrelke. Kot so sporočili iz Severne Koreje je šlo za vajo napada na oporišča ameriških sil na Japonskem.
Malo mešanih občutkov:
Hrvaški poslanec v Evropskem parlamentu Ivan Jakovčić (Alde) je pozval hrvaški svet za soočanje s posledicami oblasti nedemokratičnih režimov – beri komunizma, naj odloča med drugim o usodi oljk v hrvaški Istri. Hrvaška vlada je prejšnji teden ustanovila svet za soočanje s posledicami oblasti nedemokratičnih režimov, ki naj bi po enem letu med drugim predlagal, kako naj bi obravnavali simbole totalitarnih režimov 20. stoletja. Jakovčić je objavil fotografijo iz zraka, na kateri je z oljkami zapisano Tito. Oljke se nahajajo v kraju Tar-Varbriga med Porečem in Novigradom. Zgodovinske vloge nekdanjega jugoslovanskega voditelja Josipa Broza Tita na Hrvaškem niso še v celoti znanstveno predebatirali. Del hrvaške javnosti vidi maršala Tita le kot diktatorja in zločinca. Titov oljčni nasad je velik približno 0,2 hektara. Hrvaški mediji so pred nekaj leti poročali o Titovem nasadu oljk v Istri, ki šteje 88 dreves, kar je tudi število let, ki jih je doživel Josip Broz. Vsaka črka je velikosti približno 20 metrov, celoten napis pa je širok okoli 70 metrov. V Vabrigi so prepričani, da njihov nasad oljk oživlja spomine še danes, napisa pa ni mogoče prepoznati drugače kot iz zraka.
Zemlja trese, tja med zvezde:
Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so danes ponoči ob 2.23 zabeležili šibek potresni sunek. Po prvih podatkih je bilo žarišče potresa 70 kilometrov vzhodno od Ljubljane, nekje v bližini Brestanice. Potres pa so čutili posamezni prebivalci Senovega in Brestanice še sporočajo z Urada za seizmologijo in geologijo pri Agenciji RS za okolje. Preliminarno ocenjena magnituda potresa je bila 2,0, intenziteta potresa v širšem nadžariščnem območju pa ni presegla III. stopnje po evropski potresni lestvici, še razlagajo.
Trese se Ajpes. Ali pa kak stolček. Sezuvajo se podatki:
Na spletišču Ajpesa, ki upravlja obsežne baze osebnih in poslovnih podatkov, so v zadnjem času odkrili številne in resne varnostne vdore. Na začetku meseca so vdrli skozi luknjo, "ki je ne bi smelo biti". So pa še ugotovili, da tudi sistem za digitalno podpisovanje omogoča zlorabe.
V teh dneh se okoli 170 tisoč uporabnikov Ajpesa pripravlja na oddajo letnih poročil, obveznost, ki jo imajo skoraj vsi poslovni subjekti v naši državi. Oddani dokumenti se uporabljajo za odmero nekaterih davkov, statistično obdelavo, javni značaj poslovodnih izkazov in še marsikaj. Vse skupaj je pač zakonsko obvezno. Za neoddane dokumente lahko padejo denarne kazni, za ponarejene pa vas lahko čaka celo kazenska ovadba.
Prvi udor je je zgodil 8. februarja, ko je nekdo vdrl ter pridobil dostop do določenih podatkovnih baz. V njih je množica osebnih podatkov, recimo EMŠO in davčne številke vseh lastnikov, zastopnikov in nadzornikov vseh poslovnih subjektov v registru, ki ga vodi Ajpes. Drug udor v zasebnost so razkrili konec meseca. Izkazalo se je, da digitalno podpisovanje dokumentov, ki jih podjetniki pošiljajo Ajpesu, deluje na napačen način.
Na Ajpesu zatrjujejo, da do večjega dostopa nejavnih podatkov ni prišlo; dejansko naj bi bili prevzeti zgolj za eno osebo. Ocenili so, da je šlo za načrtovan in dobro organiziran napad, izveden s strani strokovnjakov za informacijsko varnost in to na kulturni praznik.
O nadaljnjih udorih bomo še poročali in spomnimo tiste stare navade pošiljanja po navadno- priporočeni pošti…
Končajmo kulturno:
Svet SNG-ja Maribor je včeraj prvič zasedal v novi sestavi. Prejšnji garnituri pod vodstvom Gregorja Pivca je namreč potekel mandat. Člani so za predsednico sveta izvolili Suzano Žilič Fišerjevo, za namestnika predsednika sveta pa Jako Jurgca.
Svet zavoda SNG-ja Maribor v novi sestavi je včeraj kljub izkazani izgubi v višini 157.000 evrov iz lanskega leta ter 405.000 evrov iz preteklih let izrazil podporo direktorju Danilu Roškerju ter potrdil letno poročilo za leto 2016. Izkazana izguba je po besedah direktorja Roškerja predvsem posledica zmanjšanega financiranja ministrstva za kulturo.
Svet je obenem dal soglasje k predloženemu finančnemu načrtu in programu dela gledališča za leto 2017. Obenem pa predložil g. direktorju sodelovanje z ministrstvom za kulturo pri pripravi sanacijskega načrta najmanj do 7. aprila.
SNG Maribor združeno z Dramo, Opero in Baletom in z okoli 300 zaposlenimi ostaja največji javni kulturni zavod v državi.
Infokoncentrirala je Špela.
