Na nedeljskih predsedniških volitvah v Turkmenistanu je bil v skladu s pričakovanji za predsednika države znova izvoljen dosedanji predsednik Gurbanguli Berdimuhamedov. Kot je danes sporočila volilna komisija, je prejel skoraj 98 odstotkov glasov. Poleg dosedanjega predsednika, ki je leta 2006 nasledil diktatorja Saparmurata Nijazova, se je za položaj potegovalo še osem kandidatov. Kakih resnih možnosti za zmago sicer drugi kandidati niso imeli, saj so bili po oceni poznavalcev v tekmi bolj zaradi ustvarjanja vtisa o demokratičnosti volitev. 59-letni Berdimuhamedov je v nedeljo ob oddaji glasu zagotovil, da bo v primeru vnovične izvolitve nadaljeval s prizadevanji za izboljšanje blaginje ljudi. Lani so sicer v Turkmenistanu sprejeli spremembe ustave, s katerimi so odprli možnost, da bo sedanji predsednik na položaju ostal do smrti. Odpravili so namreč starostno omejitev za predsedniške kandidate, ki je doslej znašala 70 let, ter predsedniški mandat podaljšali s petih na sedem let.
Arheologi so odkrili novo votlino, v kateri so se nekdaj nahajali Kumranski rokopisi. Čeprav so rokopisi iz nje izginili, pa je v votlini dovolj dokazov, da so nekdaj bili tam. Med drugim so arheologi našli fragmente lončenine in usnjene paščke. S Hebrejske univerze v Jeruzalemu so sporočili, da jim najdba vzbuja upanje, da bodo našli še kakšnega od Kumranskih oziroma Mrtvomorskih rokopisov. Po besedah arheologa s Hebrejske univerze v Jeruzalemu Orena Gutfelda bi lahko odkritje iz 12. jame pomembno vplivalo na dosedanje vedenje o Kumranskih rokopisih. Odkritje je zato označil kot najpomembnejšo najdbo po letu 1956. Glede Kumranskih rokopisov del stroke meni, da gre za zapise stroge ločine esenov, ki so poleg farizejev in saducejev sestavljali tri glavne skupine Judov. Del stroke pa meni, da rokopisi izvirajo iz knjižnice judovskega drugega templja v Jeruzalemu in zasebnih knjižnic. Najmlajši rokopisi so nastali okoli leta 70, ko so Rimljani tempelj uničili.
Varnostni svet Združenih narodov se je danes sestal na nujnem zasedanju, potem ko je Severna Koreja v nedeljo poskusno izstrelila balistično raketo. Zasedanje so zahtevale ZDA, Japonska in Južna Koreja, potem ko je Pjongjang potrdil, da je uspešno izvedel poskus izstrelitve balistične rakete zemlja-zemlja srednjega dosega. Ob tem so iz Pjongjanga še sporočili, da gre za novi tip severnokorejskega strateškega orožja. Severna Koreja sicer v skladu z resolucijami Varnostnega sveta Združenih narodov ne bi smela preizkušati ne jedrskega orožja ne balističnih raket, vendar pa šest nizov sankcij ZN od prvega jedrskega poskusa leta 2006 ni spametovalo režima v Pjongjangu, da bi opustil razvoj tega orožja, za katerega trdi, da je "izključno obrambne narave".
Celjsko okrožno sodišče je danes nekdanjo direktorico Vegrada Hildo Tovšak obsodilo na štiriletno pogojno zaporno kazen s preizkusno dobo osem let, potem ko je Tovšakova na predobravnavnem naroku priznala dve kaznivi dejanji poslovne goljufije. Sodišče je izreklo enotno kazen, potem ko je bila Tovšakova lani obsojena zaradi oškodovanja upnikov. S poslovno goljufijo naj bi Tovšakova povzročila za okoli 350.000 evrov škode. Gre za to, da naj bi Vegrad naročal delo, čeprav je bilo gradbeno podjetje že insolventno in je vodstvo vedelo, da Vegrad dela ne bo zmogel plačati. Sicer pa Tovšakova trenutno prestaja osemletno zaporno kazen za vsa ostala kazniva dejanja, za katera so ji do zdaj že sodili. Polovico te kazni je že prestala.
Senat višjega sodišča v Ljubljani je zavrnil pritožbo Petra Zupana in Jureta Cekute v zadevi Patria II. Ocenil je namreč, da so bili zaključki okrožnega sodišča pravilni, kot tudi, da dokument, s katerim je Zupan dokazoval, da je v zadevi delal po naročilu nadrejenih, ni pristen. S tem je sodišče potrdilo obsodilno sodbo zoper Zupana in Cekuto. Marca 2015 je višje sodišče sodbo enkrat že potrdilo, a jo je vrhovno sodišče aprila lani razveljavilo, ker je ocenilo, da ni bil izpeljan dokazni postopek o dokumentu, ki ga je Zupan višjemu sodišču predložil tik pred odločanjem in naj bi ga razbremenjeval. Gre za dokument, s katerim naj bi takratni nadrejeni Edvard Kraševec Zupanu naložil, naj po nalogu državnega sekretarja Francija Žnidaršiča preko Cekute nadaljuje z informiranjem predstavnikov finskega proizvajalca vojaških osemkolesnikov Patria. Nekdanji državni sekretar na ministrstvu Franci Žnidaršič je povedal, da takšnih usmeritev, kot naj bi jih dajal omenjeni dokument, ni bilo. Poleg tega bi listina po mnenju sodišča morala biti v dokumentaciji ministrstva, ki se nanaša na nakup oklepnikov Patria. Takšnega dokumenta v omenjeni dokumentaciji ni, prav tako ga ni v arhivih ministrstva, je razložila sodnica poročevalka. Poleg tega je tudi sodni izvedenec ocenil, da ne gre za pristen dokument, ampak dokument, ki je bil sestavljen iz treh drugih dokumentov, je še dodala sodnica.
Danes obeležujemo svetovni dan radia. Po podatkih Statističnega urada RS je leta 2015 v Sloveniji delovalo 86 radijskih programov. Radio je še vedno najbolj dinamičen, odziven in privlačen medij, ki se zna prilagoditi spremembam 21. stoletja ter ponuja nove načine interakcije in sodelovanja. Radio združuje skupnosti in ustvarja pozitiven dialog za spremembe, zapisujejo v Unescu. Unesco je z razglasitvijo 13. februarja za svetovni dan radia želel spodbuditi mednarodno sodelovanje med radijskimi ustanovami in razširjanje informacij po radiu. Radio doseže več kot 95 odstotkov prebivalcev sveta ne glede na njihov družbeni položaj in tako ostaja medij z najbolj razširjenim občinstvom.
Danes je očitno tudi dan Mariborska radio Študent, ki po odličnem festivalskem praznovanju lastnega rojstnega dne, ostaja eden redkih neodvisnih medijev v Sloveniji.
Infokoncentrat je pripravila Špela.
... pripravlja Špela.