Venezuelske težave pljusknile tudi v Slovenijo

Svet se je v iztekajočem se tednu spet vrtel okoli Venezuele. Politična situacija v tej južnoameriški državi se zdi vedno bolj napeta, potem ko je vse več držav v minulih dneh podprlo opozicijskega voditelja Juana Guaidoja. EU je ob tem zavzela stališče, da morajo biti v najkrajšem možnem času izvedene volitve. Venezuelska kriza ni obšla niti Slovenije, saj stališče zunanjega ministra Mira Cerarja, da bi morala vlada do novih volitev za začasnega predsednika priznati Guaidoja, že deli koalicijo. Dogajanje je še toliko bolj občutljivo zaradi dejstva, da imajo ZDA dolgo zgodovino vmešavanja v notranje zadeve drugih držav. To so običajno počele preko svoje Centralno-obveščevalne agencije (CIA), s pomočjo katere so v času hladne vojne rušile levo usmerjene režime po vsem svetu, z namenom, da bi se polastile naravnih virov (predvsem nafte).

Po poročanju CNN-a se samooklicani vodja venezuelske opozicije Juan Guaido v svojih političnih nastopih vedno bolj zgleduje po nekdanjem ameriškem predsedniku Baracku Obami. Guaido naj bi na enem izmed shodov navdušeno množico spraševal: »Ali nam lahko uspe?« »Seveda nam lahko,« so mu odgovorili podporniki. Podobne slogane smo poslušali med ameriško predsedniško kampanjo leta 2008. Guaido sicer prihaja iz zvezne države Vargas, ki je poimenovana po nekdanjem predsedniku Joseju Mariji Vargasu. Na njegov odklonilen odnos do Chavezovega in Madurovega režima bi naj vplival neustrezen odziv na zemeljski plaz, ki je leta 1999 zajel prej omenjeno zvezno državo. V tej naravni katastrofi je življenje izgubilo 19.000 ljudi . Po njegovem mnenju je tedanja Chavezova vlada bila prepočasna pri evakuaciji in spopadanju s posledicami naravne nesreče. Med ogroženimi je bila tudi njegova družina, ki pa je k sreči preživela. Guaido je kasneje sodeloval v številnih protestih zoper režim in leta 2009 ustanovil stranko Ljudska volja, s katero je dve leti kasneje vstopil v parlament. S tem so njegove voditeljske sposobnosti prišle še bolj do izraza. Trenutno uživa v vlogi glavnega Madurovega nasprotnika. Ali mu je to vlogo dodelilo venezuelsko ljudstvo ali pa ZDA, pa bo pokazal čas.

Precej razburjenja je ta teden povzročil predsednik Evropskega sveta Donald Tusk, ki je dejal, da se sprašuje, katero mesto v peklu čaka zagovornike Brexita. Izjava je na Otoku že naletela na oster odziv nekaterih vidnih zagovornikov izstopa Velike Britanije iz EU, ki so Tusku odvrnili, da bo po Brexitu njihova država bolj podobna nebesom.

Z vlado pa so očitno vedno bolj nezadovoljni tudi v Srbiji. V Beogradu namreč že več tednov potekajo protesti proti srbskemu predsedniku Aleksandru Vučiću. To je očitno povezalo več opozicijskih skupin, da so podpisale skupno izjavo, v kateri so se zavzele za svobodne in poštene volitve. Svoje zahteve so strnile v sedmih točkah, kjer so med drugim zapisale, da bodo na naslednjih volitvah skušali nastopiti z enotno listo, na kateri ne bodo zgolj politiki, temveč tudi ljudje iz civilne družbe, akademske sfere, strokovnjaki in znane osebnosti. Pod zahteve so sicer podpisane stranke iz levega in desnega političnega spektra, saj na njej najdemo tako skrajno desno stranko Dveri kot tudi socialne demokrate, ki jih vodi nekdanji srbski predsednik Boris Tadić.

Izmed lokalnih novic najbolj izstopa zaplet v zvezi z investicijo Magne v Hočah. Po poročanju večih medijev so zaposleni danes pozvali h koncu »političnih igric« na njihov račun, saj se bojijo, da bi zaradi zapletov z okoljevarstvenim dovoljenjem ostali brez zaposlitve. Poziv leti predvsem na predstavnika okoljevarstvene organizacije Rovo Gorazda Marinčka, ki napoveduje, da bo vložil ugovor zoper izdano okoljevarstveno dovoljenje, kar bi lahko še dodatno zamaknilo zagon proizvodnje. Po poročanju portala 24ur je Marinček dejal, da naj bi mu več ljudi v zadnjem času ponujalo okoli 100.000 evrov podkupnine v zameno za to, da se ne pritoži na okoljevarstveno soglasje. Ob tem je še poudaril, da gre za poskus korupcije, ki ga je že naznanil pristojnim organom. Podkupnino bi naj ponujali kurirji PR- agencije Pristop, a so v slednji Marinčkove navedbe zanikali.

Dobra novica pa prihaja iz sveta športnih funkcionarjev. Slovenski odvetnik Aleksander Čeferin je namreč na kongresu Uefe v Rimu dobil nov štiriletni mandat predsednika te prestižne športne organizacije. V svojem govoru po izvolitvi je poudaril, da se delegatom zahvaljuje za zaupanje in ob tem dodal, da se ob tolikšni podpori počuti počaščenega in ganjenega. Poudaril je tudi potrebo po uveljavitvi t.i. finančnega fair playa, kjer bo vsak lahko našel svoje mesto, zavzel pa se je tudi za večjo promocijo ženskega nogometa. Svoj govor je zaključil z besedami: »Skupaj ustvarjamo prihodnost. Za nas je edina meja zgolj domišljija.«

Infokoncentrat je pripravil Primož Soban.

Facebook Twitter Deli