Razkošni Mugabe, potrošniški aktivizem, Grki iščejo solde, Etna pa pozornost

Preteklo soboto je 93. rojstnodnevno zabavo praznoval zimbabvejski predsednik Robert Mugabe. Kljub temu, da zaseda prvo mesto na svetu med najstarejšimi predsedniki držav, se od tega položaja še ne namerava posloviti. Robert Mugabe je predsednik Zimbabveja že od leta 1980. Namerava se podati tudi na naslednje predsedniške volitve leta 2018 in vladati do smrti.

Državni mediji so mu posvečali slavospeve že ves pretekli teden, a sobotna razkošna rojstnodnevna zabava z vrtoglavim številom tort je ujezila mnoge državljane. Država je namreč v hudi finančni krizi in se sooča z resnim primanjkljajem hrane. Med tem pa je ena izmed mnogih predsednikovih rojstnodnevnih tort imela obliko predsednikove limuzine Mercedes Benz, neka druga pa obliko Afrike. Slednja naj bi tehtala 93 kg. Sporna je bila tudi lokacija zabave. Potekala je v eni od šol v Matobu, nedaleč od kraja, kjer je leta 1983 bilo ubitih okoli 20 000 civilistov. Šlo je za nasprotnike predsedovanju Mugabeja, ki jih je imenoval za disidente ali njihove pomočnike in nadnje poslal posebne vojaške enote, ki so jih izurili v Severni Koreji.

Upamo, da so gospodu Mugabeju torte teknile.

 

Naslednja novica pa verjetno ne gre v slast svežemu predsedniku ZDA.

Ameriški politični komentator in bivši uslužbenec v treh predsedniških demokratskih administracijah Robert Reich na svojem blogu poziva k »potrošniškemu aktivizmu« oz. bojkotu produktov družine Trump in podjetij, ki poslujejo z njimi.

Do zdaj so nekatere ameriške modne veleblagovnice že opustile prodajo blagovnih znamk Donalda ali Ivanke Trump, ali obojih. Med njimi so Nordstrom, Neiman Marcus in Macy's. Generalni direktor Uberja Travis Kalanick pa je izstopil iz Trumpovega strokovnega koncilija za gospodarstvo. Reich poudarja pomembnost stopnjevanja pritiska na predsednika Trumpa in premišljenega potrošništva. Časnik Time Magazine šteje Reicha za enega od desetih najpomembnejših ameriških sekretarjev za delo v zadnjem stoletju, pa vendar je njegov pričujoči poziv morda videti nekoliko naiven. Čas bo povedal svoje.

 

Od bojkota k posojanju denarja.

Predstavniki Grčije so danes znova sedli za pogajalsko mizo s strokovnjaki EU in Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Cilj pogovorov naj bi bil Atenam zagotoviti nadaljnji pritok denarja.

Zastopniki mednarodnih posojilodajalcev bodo ocenili grški reformni program. Dopoldne naj bi beseda tekla o privatizaciji in področju energetike. Zvečer pa naj bi govorili še o potrebnih varčevalnih ukrepih za prihodnje mesece. Med zahtevami posojilodajalcev je med drugim znižanje dohodninske olajšave z 8636 evrov na 6000 evrov letno. Ob tem naj bi terjali tudi nove reforme delovne zakonodaje ter zakonodaje o stavkah, pa znižanje pokojnin ter nadaljnjo privatizacijo. Z novimi ukrepi naj bi prihranili okoli 3,6 milijarde evrov. Kako dolgo se bodo predstavniki Evropske komisije, Evropske centralne banke, stalnega mehanizma za stabilnost evra ter IMF mudili v Atenah, ni jasno. Dogovor o naslednji finančni injekciji je še daleč, a v procesu reševanja Grčije se dogaja pomemben premik - poudarek se seli od zategovanja pasu h korenitim reformam.

Poseben zaplet predstavlja stališče IMF. Sklad verjame, da Grčija ni sposobna povrniti svojih dolgov. Od območja evra zahteva, da državi odpiše pomemben del dolgov, a Nemčija temu močno nasprotuje. Če območje z evrom ne bo popustilo, pa IMF terja odločno zvišanje davkov in zmanjšanje pokojnin, preden bo Atenam pripravljen zagotoviti svež denar. Trenutno v tretjem programu pomoči deluje le v svetovalni vlogi. Grčija nujno rabi pomoč, saj ji julija zapade za sedem milijard evrov posojil. Leta 2015 si je sicer zagotovila tretji rešilni paket v višini 86 milijard evrov, vendar mora za izplačila iz tega paketa izpolnjevati zastavljene pogoje.

 

In medtem ko se v Grčiji krešejo iskre okoli denarja, v Italiji bruha lava. Dobesedno.

Včeraj zvečer se je prvič po letu 2012 na vzhodni obali Sicilije prebudil vulkan Etna in z bruhanjem lave poskrbel za čudovito igro narave, zaenkrat brez negativnih posledic. Po navedbah italijanskega nacionalnega inštituta za geofiziko in vulkanologijo izbruhi zaenkrat še ne predstavljajo nevarnosti za lokalno prebivalstvo, vulkanski prah pa nobene nevarnosti za zračni promet za bližnje letališče v Catanii. Etna je eden najaktivnejših ognjenikov na svetu, pri katerem si izbruhi sledijo vsakih nekaj let.

 

V Sloveniji - na žalost ali na srečo - nimamo vulkanov, imamo pa veliko lesa.

V soboto je potekel javni razpis za dva direktorska stolčka v družbi Slovenski državni gozdovi. Prijavilo se je 21 kandidatov. Za glavnega direktorja, pristojnega za gozdarstvo in lesarstvo, je vloge oddalo 12 kandidatov, za finančnega direktorja pa devet.

Družba Slovenski državni gozdovi je do sedaj imela tri direktorje, po novem pa bosta samo še dva. Med 21 kandidati so po pisanju današnjega Dnevnika nekdanji plavalec Darjan Petrič, ki že več let kot nadzornik bdi nad poslovanjem gozdarskega podjetja Snežnik iz Kočevske Reke, Janez Peskar, bivši direktor Gozdnega gospodarstva Celje, ki je šlo po lanskem izteku koncesij za izkoriščanje državnih gozdov v likvidacijo, in Robert Tomazin, ki je bil med drugim nekaj let direktor GG Snežnik.

Med prijavljenimi so po navedbah časnika tudi direktor Zavoda za varstvo narave Darij Krajčič, ki je delal doktorat iz državnih gozdov, Jože Zore, do leta 2015 tehnični direktor Gozdnega gospodarstva Grča iz Kočevja, ter tudi Bogomil Breznik, začasni direktor Triglavskega narodnega parka. Izbiro primernih kandidatov bo opravila kadrovska agencija Profil, ki jo je gozdarska družba najela za ta namen.

Facebook Twitter Deli
0 comments