Politika - umetnost - INFO KONCENTRAT

Na prvi mednarodni dan izobraževanja in v času, ko se po stari celini širijo populistične in nacionalistične ideje, v naši osrednji informativni oddaji polemiziramo o gesti dveh evropskih voditeljev, ki si še naprej obljubljata zvestobo in prijateljstvo. Opozarjamo tudi na zavetje prestiža in bogato obložene mize sredi Davosa, na letošnjem svetovnem gospodarskem forumu. Pogledamo čez lužo in povabimo na razstavo »Družinska vez – Maks in Metka Kavčič« v galeriji Media Nox, na Židovskem trgu. Razstavo so v sklopu projekta "Mladi kustos" pripravili in otvorili študenti tretjega letnika, oddelka za umetnostno zgodovino, mariborske filozofske fakultete. 

26 zemljanov ima toliko premoženja, kot polovica preostalih na tem planetu. Razkritje mednarodne človekoljubne organizacije Oxvem odmeva tudi v tednu svetovnega gospodarskega foruma v Davosu. Medtem, ko večina najvplivnejših gospodarstvenikov in politikov, v zavetju prestiža in ob bogato obloženih mizah, govori o nadaljni delitvi svetovne pogače, številni protestniki na mrazu opozarjajo; da tudi zaradi apatije elit marsikdo nima kaj dati na mizo. Kar 25 ur pa se je z vlakom vozila šestnajst letna,  švedska klimatska aktiviskta Greta Thunberg, ki je včeraj prispela v Davos. Brez pretiranega onesnaževanja in izpustov tudi mi nadaljujemo današnji infokoncentrat.

Ostajamo v Evropi. Francija in Nemčija sta obnovili zaobljube povojnega prijateljstva. V času, ko se po stari celini širijo nacionalistične in populistične stranke, želita obe državi ponovno opozoriti na njun močan motor, ki tradicionalno poganja Evropsko Unijo. Francoski predsednik Macron je ob izvolitvi, maja 2017, gospe Merkel obljubil, da bo še naprej podpiral veliko reformo Evropske Unije in vse moči usmeril v ponovno vzpostavitev zaupanja v ta "vseevropski" projekt. Toda pri vseh laskanjih nemški kanclerki, je dosegel le majhen napredek; deloma tudi zato, ker je bila politična moč gospe Merkel, zaradi slabih rezultatov nemških parlamentarnih volitev, precej oslabljena.

Oba voditelja sta v nemškem mejnem mestu Aachen, v rezidenci Karla Velikega – očeta Evrope, podpisala posodobljeno različico Elysejskega sporazuma iz leta 1963. Posodobljen sporazum prihaja ravno v času, ko je Evropska Unija pod hudim pritiskom Brexita, ameriškega Trumpa in vse ostrejših nacionalističnih vlad v Italiji, na Poljskem in na Madžarskem. Oba podpisnika želita z novo pogodbo po svoje zatreti cilje evroskeptičnih strank na evropskih parlamentarnih volitvah maja letos. Besedilo novega sporazuma so kritizirali tudi domači nasprotniki v Franciji in Nemčiji, češ da gre za še eno izpeto gesto dveh močno oslabljenih evropskih voditeljev.

Spet se namreč obljublja zaveza h gospodarskemu sodelovanju, katerega cilj je oblikovati nemško-francoski prostor s skupnimi pravili in ustanovitev skupine strokovnjakov, ki bo vsaki naslednji vladi dala ekonomska priporočila in spodbudila raziskovalno dejavnost v digitalnem gospodarstvu in obnovljivih virih energije. Z novim sporazumom želita obe velesili okrepiti tudi konkretne vezi na približno tristo kilometrov dolgi meji med obema državama in tako podpreti mestna partnerstva in pobude na področju kulture, zdravja, prevoza in učenja jezikov. Tako desna, kot skrajno leva Francija, pa je novo pogodbo napadla in jo proglasila za teorijo zarote, saj naj bi Macron s podpisom prepustil in vrnil nadzor francoskih pokrajin Alzacije in Lorene nazaj v roke nemškim oblastem, ki so si leta 1871 obe pokrajini že prisvojile, a so ju po prvi svetovni vojni vrnile nazaj v francoske roke. Pred evropskimi volitvami maja letos, se tako na stari celini že kažejo novi-stari trendi, ki nasprotujejo vsakršnemu proevrospkemu sporočilu in širijo skepticizem ter dvom v napredno evropsko družbo.

V venezueli je vse bolj napeto. Potem, ko se je vodja opozicije Huan Gajdo na zborovanju več tisoč protivladnih protestnikov v Karakasu razglasil za začasnega predsednika države, so ga takoj podprle ZDA in nekatere druge države v regiji. Predsednik Nicolas Maduro, ki ga Mehika še vedno podpira, je zato prekinil diplomatske stike z nasprotniki, na njegovo stran pa se je postavila vojska.

Iz evropske pa na domačo, lokalno sceno. V zadnjem delu današnjega infokoncentrata zato najprej povabimo v galerijo Media Nox na Židovskem trgu, ki te dni gosti razstavo z naslovom »Družinska – vez: Maks in Metka Kavčič«. Osem študentov tretjega letnika oddelka za umetnostno zgodovino mariborske filozofske fakultete je letos k sodelovanju povabilo akademsko kiparko Metko Kavčič in se odločili da bodo njena dela predstavili skupaj z deli njenega očeta, akademskega slikarja Maksa Kavčiča. Letos obeležujemo tudi sto-deseto obletnico njegovega rojstva. Naša radijska ekipa je bila prisotna tudi na otvoritvi razstave, ki so jo študentje pripravili minuli teden, v sredo šestnajstega januarja. Prisluhnimo uvodni besedi  mentorice, profesorice umetnostne umetnostne zgodovine: Petre Čeh, tudi kuratorke v galerriji Media Nox

 - Izjava

To je bila Petra Čeh z otvoritve razstave »Družinska vez; Maks in Metka Kavčič«š tudentov tretjega letnika oddelka za umetnostno zgodovino mariborske filozofkse fakultete, ki si jo lahko v Galeriji Media Nox, na židovskem trgu ogledate vsak delovni dan med deseto in osemnajsto uro. Kako so študentje v nadaljevanju otvoritve predstavili izbrana dela in nas popeljali po razstavi pa v enem izmed naslednjih rubrik našega programa; odprti termin.

V Mariboru pa se že lahko pohvalijo, da se bodo dijaki tukajšnje tretje gimnazije z naslednjim šolskim letom že lahko vpisali v športni oddelek. Kot poroča znana mariborska časopisna hiša, so se dijaki do sedaj lahko vpisovali v šest oddelkov, in eden od teh bo po novem športni. Za konec današnjega Infokoncentrata pa spomnimo, da je danes prvi mednarodni dan izobraževanja, ki ga je generalna skupščina združenih narodov določila zaradi izjemne vloge, ki jo ima izobraževanje za mednarodni mir in razvoj ter izpolnjevanje razvojnih ciljev tisočletja. V Unescu so opozorili, da na svetu 262 milijonov otrok in mladostnikov ne obiskuje šole, 617 milijonov jih ne zna brati in računati.

Facebook Twitter Deli