Venezuela se sooča s hudo politično krizo, ki bi lahko kmalu prerasla v državljansko vojno. Potem ko je državo zaradi padca cen nafte udarila huda gospodarska kriza, ki ji je sledila še kriza vodenja zaradi smrti dolgoletnega predsednika Huga Chaveza, se venezuelski politični klopčič vedno bolj zapleta. V sredo se je namreč samooklicani vodja opozicije Juan Guaido »pred vsemogočnim Bogom« oklical še za predsednika države. Guaida je podprl tudi ameriški predsednik Donald Trump in večina predsednikov južnoameriških držav. Pomeben faktor pri političnih spremembah bo tudi vojska, ki pa se je trenutno postavila v bran Chavezovemu nasledniku Nicolasu Maduru. Slednjega podpirata tudi Rusija in Turčija. Razplet politične krize v državi je trenutno nemogoče napovedati, vsekakor pa se lahko zgodi, da bo Venezuela postala novo krizno žarišče, v katerem bodo velesile merile svojo moč.
V ZDA so zaradi delnega zaprtja vlade številni javni uslužbenci na prisilnem neplačanem dopustu. Po poročanju CNN-a pa se zdi, da se Trump vedno bolj nagiba k možnosti, da bi razglasil izredne razmere, kar bi mu omogočilo, da bi lahko pričel graditi zid na meji z Mehiko. To bi lahko storil brez odobritve kongresa, a bi ta v tem primeru bržkone sprožil t.i. impeachment (ustavna obtožba, s katero se lahko v ZDA odstavi predsednika in guvernerje posameznih zveznih držav). V preteklosti sta bila tega deležna Richard Nixon zaradi prisluškovalne afere Watergate in Bill Clinton, ki so ga republikanci želeli odstaviti zaradi tega, ker je lagal, da ni imel razmerja s pripravnico v Beli hiši Monico Lewinsky. V Nixonovem primeru je bil impeachment uspešen, v Clintonovem pa ne. (Trump je sinoči z demokrati podpisal dogovor, ki je omogočil odprtje vladnih služb za tri tedne, a grožnje z izrednimi razmerami še vedno ostajajo op.a)
V Veliki Britaniji še vedno vlada velika negotovost glede izvedbe brexita. V današnji kolumni v časniku The Guardian je svoje mnenje o tem izrazil zgodovinar Timothy Garton-Ash. V svoji kolumni je med drugim zapisal, da se EU z Veliko Britanijo o dogovoru o izstopu sploh ne more pogovarjati, saj evropski politiki ne vedo, kaj bi vlada Therese May sploh rada. Po njegovem mnenju se bosta na prihajajočih evropskih volitvah med sabo udarili dve viziji Evrope. Prvo internacionalistično bosta predstavljala francoski predsednik Emmanuel Macron in Angela Merkel, medtem ko bosta glavni protagonista nacionalistične Evrope italijanski notranji minister Matteo Salvini in madžarski premier Viktor Orban. Garton-Ash je ob tem še izrazil prepričanje, da Salvini in Orban EU-ja ne želita zapustiti, temveč mu vladati. Zato letošnje evropske volitve ne bodo odločale zgolj o usodi EU, temveč o usodi celotne Evrope, vključno z Veliko Britanijo.
Podobno kot v Sloveniji imajo tudi na Japonskem kadrovske težave v vojski. Japonske oblasti so se zato odločile, da bodo v »službo domovine« skušale zvabiti čim več žensk. Razlog za to so tudi negativni demografski trendi, saj naj bi se prebivalstvo dežele vzhajajočega sonca do leta 2065 skrčilo z zdajšnjih 124 milijonov na 88 milijonov. V japonski vojski ženske predstavljajo 6,1% kadra, kar je precej manj kot npr. v avstralski, britanski in ameriški vojski.
Po slabih novicah iz tujine tokrat iz Slovenije prihaja dobra novica. Po besedah ministra za šolstvo, znanost in šport Jerneja Pikala bi se naj vlada Republike Slovenije odločila, da bo za znanost in raziskovanje namenila več kot 200 milijonov evrov. Sredstva se bodo z rebalansom proračuna tako povečala za 24,44 milijona evrov, kar je za 13,7 % več glede na sprejeti proračun za leto 2019 in 12,7% več kot v lanskem letu.
Slovenijo je v tem tednu razburilo dogajanje na Ministrstvu za kulturo. Povod za to bi naj bil samomor enega izmed zaposlenih na ministrstvu, ki naj bi bil med drugim posledica domnevnega šikaniranja oz. mobinga ministra Dejana Prešička in državnega sekretarja Jana Škoberneta. Zgodbi je sicer prvi prišel na sled tabloidni novinar Bojan Požar, a je večina javnosti vse do srede, ko so zaposleni na ministrstvu prižigali sveče v spomin na preminulega sodelavca, dogajanje ignorirala. Predsednik SD Dejan Židan je ministru iz svoje stranke stopil v bran in zadevo skušal minimalizirati zgolj na prevoz inštrumentov na Konzervatorij za balet in glasbo, katerega direktor je bil pred nastopom ministrske funkcije ravno Prešiček. Kako se bo zgodba razpletla, bo znano v prihodnjih dneh, ko se bo o ministrovem poročilu o dogodku izrekel tudi predsednik vlade Marjan Šarec. Prešička so sicer podprli nekateri predstavniki kulturnih ustanov, med drugim tudi direktor SNG Maribor Danilo Rošker.
Britanski znanstveniki so opravili študijo, ki je pokazala, da so poročeni ljudje na stara leta bolj vitalni od tistih, ki so samski. Ljudje v zakonski zvezi hodijo hitreje, prav tako pa bi naj imeli več fizične moči v rokah. Študija je poročene ljudi razdelila v dve kategoriji: tiste, ki so se poročili zgolj enkrat in tiste, ki so poročili večkrat, medtem ko so bili neporočeni razdeljeni na tiste, ki so se ločili, bili vdovci ali vdove ali sploh niso bili nikoli poročeni. V raziskavo pa niso zajeli tistih parov, ki živijo skupaj, a se niso nikoli poročili. Kot razlog za boljše zdravje ljudi v zakonski zvezi znanstveniki navajajo tudi njihovo boljše premoženjsko stanje, saj naj bi na ta način uživali bolj zdravo prehrano, ki je tistim z manj denarja, cenovno težje dostopna. Prav tako pa se jim naj ne bi bilo treba obremenjevati s tem, ali bodo imeli dovolj denarja za plačilo položnic.
Po poročanju CNN-a se bodo številni turisti na križarjenjih po svetu kmalu zabavali tudi v zabaviščnih parkih, ki bodo zgrajeni na ladjah. Dva ponudnika za prihodnje leto namreč načrtujeta turistično ponudbo, ki bo gostom omogočala, da bodo na dopustu sproščali svoj adrenalin na t.i. vlakih smrti, 30 metrov visokih toboganih in go-kart stezah. Za eno vožnjo po go-kart stezi bo potrebno odšteti 10 dolarjev, če seveda ni vključena v ceno samega križarjenja. Ta pa bo za navadne smrtnike najverjetneje precej nedosegljiva.
Infokoncentrat je pripravil Primož Soban.
