Nemški liberalni red in bavarski konzervativci

Nemška povojna politika je bila zgrajena okoli stabilnosti in soglasja, na kar je tesno prisegala tudi Merklova. Ona je le ena izmed treh kanclerjev, ki so vodili državo od leta 1982. V svojih 13 letih vrhovnega položaja je bila deležna številnih političnih nasprotnikov. Gospa Merkel, hčerka pastorja in izobražena znanstvenica, je odrasla v komunistični Vzhodni Nemčiji. Ni bila le prva ženska, ampak tudi prva iz vzhoda, ki vodi svojo ponovno združeno državo. Danes gospa Merkel kloni pritiskom bavarskih konzervativcev in protimigrantsko politiko razume kot ukrep in nacionalno akcijo za zaščito nemških mej, a le v sodelovanju z državami partnericami Evropske unije iz katerih prihajajo begunci in begunke. V ozadju pa gre za velik spor glede integritete evropskega projekta, saj se svoboščine ne morejo več uveljavljati. Voditelji se o prostem pretoku beguncev in priseljencev ne morejo dogovoriti, celoten sistem je prenehal delovati.

Kanclerka Angela Merkel, ki je še nedavno nazaj pozdravljala več sto tisoč priseljenev v Nemčiji, se je včeraj dogovorila o izgradnji mejnih taborov za prosilce za azil in povečanim nadzorom na meji z Avstrijo. Odločitev velja za precej spektakularen preobrat za vodjo, ki je do sedaj veljala za nosilko standardnega liberalnega evropskega reda, toda pritisk nemške skrajne desnice in konzervativcev v svoji vladajoči koaliciji nad njeno migracijsko politiko je bil prevelik. Merklova je kljub njeni naraščajoči politični šibkosti uspela umiriti konzervativce in se kot kanclerka še bolj utrdila, toda ostaja nejasno za koliko časa.

 

V želji po obstanku velike nemške koalicije je gospa Merkel morala popustiti svojemu notranjemu ministru Horstu Seehofer-ju, ki je zahteval od Nemčije, da migrante, ki nimajo dokumentov, ali so že registrirani v drugi evropski državi, blokirajo že na meji. Z novo politiko tako odpirajo in ustanavljajo taborišča, tako imenovane »tranzitne centre«, na točkah ob meji. Novi priseljeni migranti bi v teh centrih bili pregledani in vsi, ki so zaprosili za azil v drugi evropski državi, bi bili tja tudi vrnjeni.Ne samo da se Kanclerka spopada z domačimi izzivi, sooča se tudi s pritiski gospoda Trumpa iz Amerike. Ta je namreč v zadnjem mesecu pisno pisal gospe Merkel in voditeljem nekaterih drugih zaveznikov Nata glede premajhnih sredstev za porabo v obrambi. Med drugim je v svojem pismu obtožil gospo Mekrel in ji pripisal krivdo za to, da ostale države ne porabijo dovolj, češ da v njej preostali vidijo vzor.

 

Minulo nedeljo je na mehiških parlamentarnih volitvah slavil kandidat leve stranke "Gibanje nacionalne regeneracije", Andres Manuel Lobez Obrador. Gospod Obrador je s skoraj 54 odstotki osvojenih glasov dosegel najprepričljivejšo zmago v zadnjih dveh desetletjih. Preostali glasovi so se razdelili med kandidata konservativne "Stranke nacionalne akcije" in kandidata do sedaj vladajoče Institucionalne "Revolucionarne stranke". Novoizvoljeni predsednik Obrador je po pol stoletja postal prvi predsednik Mehike, rojen južno od prestolnice Ciudad de Mexico, v kateri je med letoma 2000 in 2005 tudi županoval. Mehika je po razkoraku med najbogatejšimi in najrevnejšimi regijami z naskokom prva med državami OECD, pri čemer se je v severni del države stekla glavnina ekonomskih prednosti gospodarskega povezovanja z Združenimi državami Amerike. Obrador, ki je kandidiral že v letih 2006 in 2012. je  v tretje  uspel ravno s pridobivanjem glasov iz omenjenih severnih regij. Kljub glavnim obljubam gospoda Lopeza Obradorja, ki so bile pri volivcih izjemno priljubljene, pa pri Mehičanih še vedno ostajajo odprta vprašanja v zvezi s financiranjem svojega ambicioznega socialnega programa in bojem v nepopustljivem nasilju vojne z drogami, ki je lansko leto v Mehiki povzročil največ umorov v zadnjih dveh desetletjih.

 

V več ruskih mestih se je zbralo nekaj tisoč protestnikov. Protestirajo proti pokojninski reformi, ki so jo oblasti naznanile na dan začetka svetovnega nogometnega prvenstva. Protestov v mestih, ki gostijo prvenstvo, ni bilo, saj so v tem času tam prepovedani. Med drugim tamkajšnja opozicija tudi trdi, da jih tam ni organizirala, ker gre za notranjo zadevo. Nova pokojninska reforma bi upokojitveno starost postopno dvignila za moške iz 60 na 65 let in ženske s 55 na 63 let. Povprečna življenjska doba v Rusiji je dobrih 70 let, za moške pa 67; torej povprečnega rusa čakata dve leti upokojitve.

 

Mariborska občina ne bo več tolerirala stoosdtotnega financiranja Zavoda za turizem. 

Facebook Twitter Deli
0 comments