Nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Francois Hollande sta med ponedeljkovim srečanjem javno okrcala Italijo in Grčijo glede počasnosti, s katero vzpostavljata centre za registracijo več deset tisoč beguncev in migrantov, ki dnevno dosegajo južno obalo Italije. Italijanski zunanji minister Paolo Gentiloni je kritike zavrnil in dejal, da bi morala Evropa iti ravno v nasprotno smer od napadanja držav, ki ležijo na njenih zunanjih mejah. Poudaril je še, da bo krizo mogoče rešiti le z vseevropskim pristopom. Seveda, vedno je enostavneje žugati s prstom in za zaprtimi vrati razpravljati o abstraktnih kvotah, kot pometati pred svojim pragom.
Angela Merkel ima namreč s svojim pragom več kot dovolj dela. Po včerajšnjem požaru v Nauenu, kjer je zgorela stavba, namenjena vzpostavitvi azila za begunce, se napadi na sedanje in bodoče azile nadaljujejo. V saškem Leipzigu je neznanec ponoči zanetil požar na poslopju, kamor naj bi danes namestili 56 beguncev. Večjo škodo je preprečil očividec, ki je takoj poklical gasilce. V mestu Parchim v zvezni deželi Mecklenburg-Pomorjansko sta medtem dva opita moška v torek zvečer vdrla v tamkajšnje zatočišče za begunce. Do zadnjih incidentov je prišlo po že omenjenem požaru v Nauenu, a nobeni dogodki se ne morejo primerjati z nacionalističnimi in rasističnimi izgredi, ki so od petka do nedelje zvečer zaradi odprtja azilnega doma divjali v mestecu Heidenau na Saškem. Je pa Nemčija naredila nekaj v pravi smeri: v torek je za sirske državljane prekinila izvajanje dublinske uredbe. V skladu s to uredbo mora prosilce za azil namreč obravnavati tista država članica Evropske unije, v kateri so vstopili v Unijo.
Sosednja Madžarska pa svoje ukrepe vedno bolj zaostruje. Generalni direktor policije Karoly Papp je danes napovedal, da bodo na mejo s Srbijo poslali več kot 2100 dodatnih policistov. Ti bodo patruljirali ob meji in nudili podporo okoli 1000 že nameščenim policistom. Na meji je medtem že prišlo do incidentov, ko je policija blizu mejnega prehoda Roszke proti migrantom uporabila solzivec. Prehod ob vasi Roszke je sedaj eden izmed redkih preostalih odsekov, kjer še ne stoji razvpita obmejna ograja, ki jo Madžarska namerava dokončati do konca meseca in s tem beguncem zapreti pot na svoja tla in naprej v Evropsko unijo. Seveda se je po napovedi in po začetku postavljanja ograje število ljudi, ki prečkajo mejo, drastično povečalo, iz približno 150 na 2000 na dan. Ograja je le eden izmed nečloveških ukrepov proti ljudem, ki skušajo ubežati človeka nevredni prihodnosti. Madžarska načrtuje tudi zaostrovanje azilne zakonodaje, vključno s kaznimi za nezakonito prečkanje meje, in celo trajno zaprtje begunskih centrov.
Čeprav so na ministrstvu za delo pričakovali velik odziv na razpis za štipendije za deficitarne poklice, je naval dijakov presegel njihova pričakovanja. V ponedeljek je Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije na spletni strani objavil obrazec za pridobitev štipendije za deficitarne poklice za šolsko leto 2015/2016. Zaradi izjemnega zanimanja se je spletna stran za nekaj ur sesula. Zadeva je še posebej problematična zato, ker dodeljevanje dotičnih štipendij poteka po principu "kdor prvi pride, prvi melje", kar je dijake, ki niso iz Ljubljane, postavilo v neenakovreden položaj. V Ljubljani, kjer je seveda sedež Javnega sklada, so lahko dijaki vlogo oddali v fizični obliki. Že po dveh urah prvega dne je sklad prejel 580 vlog za štipendije, v torek pa je prispelo skupaj 4411 priporočenih pisemskih po?iljk. V to številko sicer spadajo tudi vloge za ostale štipendije, kot sta državna in Zoisova. Koliko je vlog za štipendije za deficitarne poklice, bo znano, ko bodo prešteli vse pisemske pošiljke ter izlošili nepopolne vloge. Ministrstvo je zahtevalo poročilo in če bo v četrtek ob obravnavi ugotovilo nepravilnosti, bo razpis razveljavljen, so dejali. Na domnevne nepravilnosti pri javnem razpisu za dodelitev štipendij za deficitarne poklice se je odzval tudi varuh človekovih pravic, ki meni, da bi tehnične težave s spletno stranjo, ki bi jih sklad moral predvideti, lahko pomenile neenako obravnavo. Varuh poziva sklad, naj se opredeli do domnevne diskriminacije. Če bo ugotovljena, je po mnenju varuha ni mogoče sanirati drugače kot z razveljavitvijo in ponovitvijo javnega razpisa.
Mariborski župan Andrej Fištravec je danes javnosti predstavil svojo že tretjo poklicno podžupanjo Melito Petelin, ki bo zadolžena za področja javno-zasebnega partnerstva, komunale in financ. Župan je izpostavil zlasti prvo področje, s katerim želi uresničiti nekatere projekte, ki jih sicer zgolj s proračunskimi sredstvi ne bi mogli. Med takšne projekte je uvrstil denimo modernizacijo Mariborskega otoka, izgradnjo zahodne tribune na Ljudskem vrtu, menjavo javne razsvetljave in obnovo nekaterih zdravstvenih domov. Ker kadrovski načrt mariborske občine za letos predvideva le zaposlitev enega poklicnega in enega polprofesionalnega podžupana, se pojavlja vprašanje, kje bo občina zdaj vzela denar za kar tri poklicne. Aktualni župan zagotavlja, da tu ne bo težav, saj bodo denar zagotovili iz naslova pozne zaposlitve Luketiča, sam pa, da ima pravico opraviti tudi manjše spremembe kadrovskega načrta. Če težave bodo, bo pa pogledal stran, kajne? Naj še spomnimo, da je novopečena podžupanja Melita Petelin žena tistega Igorja Petelina, zaradi zaposlitve katerega se je moral Fištravec že zagovarjati zaradi kršitev delovnopravne zakonodaje.
