Infokoncentrat na evropska sredstva

"Za uspešnejše črpanje evropskih sredstev potrebujemo kadre, ki bodo to sposobni izvesti. Večina jih sedi v Ljubljani, pri čemer so številni med njimi Mariborčani. Zato bi bilo prav, da bi država v Mariboru ustanovila pisarno ali center za črpanje evropskih sredstev za vzhodno regijo."  Besede mariborskega župana Saše Arsenoviča so osredotočeno napovedale prizadevanja za center za črpanje evropskih sredstev v Mariboru. Na včerajšnjem srečanju na mariborski občini so namreč župani mestnih občin vzhodne kohezijske regije ter predstavniki poslanskih skupin državnega zbora in Univerze v Mariboru pripravljali teren za učinkovitejše črpanje evropskih kohezijskih sredstev v prihodnji finančni perspektivi. Po mnenju rektorja mariborske univerze, Zdravka Kačiča, bi  razliko v stopnji razvitosti med vzhodno in zahodno Slovenijo, ki je v zadnjih 15 letih narasla še za dodatnih pet odstotkov, reševali z dvema ločenima operativnima programoma, po enim za vsako kohezijsko regijo, ter prilagoditvi kazalnikov ter instrumentov izvajanja stopnji razvitosti vzhodne regije. Razmislek o enakomernejšem razvoju in iskanje rešitev za Vzhodno Slovenijo za omizjem in v besedah, ki še niso napovedale konkretnih ukrepov, sprememb in datumov.

 

Zunanji minister Miro Cerar je potrdil, da je obrambno ministrstvo, ki ga vodi Karl Erjavec, kolege na zunanjem ministrstvu obvestilo o načrtovanem umiku slovenskih vojakov iz misije EU v Maliju in iz mirovnih sil OZN v Libanonu. Misija v Libanonu poteka pod okriljem OZN, misija v Maliju pa pod EU. 8. maja se je na obrambnem ministrstvu sestala usmerjevalna skupina za mednarodne operacije in misije, kjer so pripravili "odločitev za izvedbo takojšnjih postopkov za pospešen zaključek misije UNIFIL v Libanonu in misije EUTM v Maliju". V naslednjih dneh je zunanje ministrstvo prejelo depešo z navodili o nujnosti zaključevanja misij. S predlogom obrambnega ministra naj ne bi bili seznanjeni tako v kabinetu predsednika vlade, kot tudi koalicijski partnerji,  poroča Večer.

 

Željko Komšić, predsednik tričlanskega predsedstva Bosne in Hercegovine iz vrst hrvaškega naroda, je ovadil srbskega kolega Milorada Dodika, češ da naj bi ta kršil ustavo z napovedmi, da bodo srbski pripadniki vojske Bosne in Hercegovine na slovesnostih nosili označbe nekdanje vojske bosanskih Srbov. Bosna in Hercegovina ima od leta 2006 enotne oborožene sile, to potezo pa je Dodik označil za napako.

 

V Jekaterinburgu so lokalne oblasti prišle v spor z občani, ki nasprotujejo gradnji pravoslavne cerkve v največjem in najbolj priljubljenem mestnem parku. Med podporniki in nasprotniki gradnje je že prišlo do nasilnih obračunov.

 

V ameriški zvezni državi Alabama je senat potrdil zakonski predlog prepovedi splava pod vsemi pogoji, tudi v primerih incesta ali posilstva. Spremembo zakonodaje je podprlo 25 zveznih senatorjev proti šestim, ki so bili proti. Po novi zakonodaji izvajalcem abortusa lahko prisodijo tudi doživljenjsko zaporno kazen, edina izjema so nosečnosti, pri katerih je zdravje matere izredno ogroženo. Podporniki zakonodajne spremembe predlog razumejo kot zakonodajni poskus izpodbijanja odločitve ameriškega Vrhovnega sodišča v primeru Roe proti Wade iz leta 1973, ki je vzpostavil pravno podlago za nacionalno legalizacijo abortusa v ZDA. Izglasovani predlog naj bi v veljavo stopil pol leta po sprejetju, številne organizacije, tako vladne kot nevladne, pa so že napovedale, da bodo izpodbijale njegovo veljavnost.

 

"Razmere v Venezueli so slabe, se še slabšajo, ni ne duha ne sluha o mirovnem procesu," je o situaciji v južnoameriški državi globalno najglasnejših trenj dejal minister za zunanje zadeve in kot ta med močnejšimi slovenskimi političnimi glasovi v potrjevanju Juana Guaidoja za venezuelskega predsednika, Miro Cerar. Po odločitvi ministrstva za zunanje zadeve bo v luči slabih razmer v Venezueli slovenski veleposlanik v Braziliji Alain Brian Bergant odpotoval v Caracas, kjer bo v maju namenil dva konzularna dneva za venezuelske Slovence oziroma njihove potomce. Takšnih kandidatov naj bi bilo okoli štiristo, v teh dveh dneh pa bodo lahko zaprosili za pomoč pri urejanju dokumentov za odhod iz Venezuele, ki je ujeta v interni spor med predsednikom Nicolasom Madurom in opozicijo, ki jo odkrito podpirajo ZDA in njene zaveznice, vključno z EU.

 

Ameriško zunanje ministrstvo je odredilo umik vseh vladnih uslužbencev z ameriškega veleposlaništva v Bagdadu in konzulata v Erbilu na severu Iraka, ki niso nujni za delovanje teh predstavništev. Povod za odločitev naj bi bilo stopnjevanje napetosti med ZDA in Iranom, pri čemer ZDA Iran obtožujejo, da načrtuje napade v regiji. V Perzijski zaliv so ZDA poslale svojo letalonosilko, pojavljajo pa se tudi poročila, da naj bi v Washingtonu načrtovali napotitev okoli 120 tisoč ameriških vojakov na Bližnji vzhod. Predsednik ZDA Donald Trump je te navedbe sicer zanikal, osrednje poveljstvo ameriških oboroženih sil pa je v torek sporočilo, da so ameriški vojaki v Iraku in sosednji Siriji pod najvišjo stopnjo pripravljenosti, ker naj bi prejeli kredibilne grožnje iranskih sil v regiji.

 

Informacije je na kup spravil Franc

Facebook Twitter Deli
0 comments