Ameriški javnosti veliko sivih las povzroča predsednik Donald Trump. Ta je tokrat dvignil precej prahu s svojo kadrovsko politiko, saj je v svet guvernerjev ameriške centralne banke (kratica FED) predlagal kandidata za republikansko predsedniško nominacijo iz leta 2012 Hermana Caina in nekdanjega ekonomskega analitika Stephena Moora. Ob tem je treba dodati, da obstaja velika verjetnost, da kandidata ne bosta dobila ustrezne podpore v kongresu, saj so 4 republikanci že napovedali, da Trumpovih predlogov ne bodo podprli. Cain je bil sicer v preteklosti že tarča obtožb o spolnem nadlegovanju, očitajo pa mu tudi, da področja financ in bančništva ne pozna dovolj. Kot kandidat za ameriškega predsednika je zagovorjal enotno davčno stopnjo, kar pomeni, da bi ljudje plačevali enake davke ne glede na višino dohodka. Zaradi zvišanja obrestnih mer je Trump v preteklosti večkrat kritiziral ameriško centralno banko, zato po mnenju analitikov sedaj želi tja nastaviti svoje ljudi, ki bi ugodili njegovim željam.
Svetovno znano pariško katedralo Notre-Dame je včeraj prizadel požar. Ta je uničil zvonik in dele notranjosti, poškodoval pa je tudi znamenita stolpa. Katedrala je bila stoletja simbol Pariza in Francije. Na nesrečen dogodek se je že odzval francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je povedal: »Ponosni moramo biti na tiste, ki so se trudili preprečiti najhujše. Ponosni smo tudi na to, da smo katedralo zgradili pred 800 leti in jo skozi stoletja dograjevali. Nocoj razglašam, da jo bomo obnovili.« Kaj je bil vzrok požara, še ni znano. Na kraj dogodka je bilo napotenih 400 gasilcev, ki so imeli kar precej težav glede dostopa do katedrale, saj se je požar zgodil ravno v času prometne konice. Ogenj je bil pogašen danes okoli 9. ure. Dogajanje v francoski prestolnici je sprožilo številne odzive na družbenih omrežjih. Priložnosti, da se osmeši, pa spet ni zamudil ameriški predsednik Trump, ki je dejal, da bi požar pogasil s protipožarnimi letali, kar bi lahko povzročilo, da bi se starodavna katedrala enostavno zrušila.
Marsikoga pa je razburil zapis ustanovitelja spletnega giganta Alibaba Jacka Maja, v kateri je izrazil podporo dvanajsturnemu delovniku, ki ga prakticirajo mnoga tehnološka podjetja na Kitajskem. Takšen delovnik je znan pod šifro 996 in pomeni, da ljudje pridejo v službo ob devetih zjutraj in odidejo domov ob devetih zvečer, pri čemer delajo šest dni na teden. »Če delamo to, kar nam je všeč, dvanajsturni delovnik ni nikakršen problem,« je zapisal Ma. Zapis je sprožil številne negativne odzive na družbenih omrežjih. Eden izmed uporabnikov je zapisal, da Ma očitno ni pomislil na starostnike, ki potrebujejo nego in otroke, ki potrebujejo družbo svojih staršev. Po poročanju CNN-a je nek uporabnik na Twitterju zapisal, da v primeru, da bi vsi upoštevali urnik 996 nihče ne bi imel otrok, saj zanje enostavno ne bi bilo časa. Dolgi delovniki so v visokotehnoloških podjetjih ustaljena praksa. Delodajalci od zaposlenih pričakujejo, da delajo precej več kot 8 ur na dan. Pred kratkim bi naj ustanovitelj podjetja JD.com Richard Liu zaposlene, ki po njegovem mnenju ne delajo dovolj trdo, označil za lenuhe. Podobnega mnenja je tudi soustanovitelj Tesle Elon Musk, ki je dejal, da je nekoč delal 120 ur na teden, če je hotel, da bi bilo njegovo podjetje uspešno. »Obstajajo precej lažja delovna mesta, toda nihče še ni spremenil sveta zgolj tako, da bi delal 40 ur na teden,« je novembra lani novembra na Twitterju zapisal Musk.
V Sloveniji v tem trenutku vlada nekakšno zatišje pred predvolilno kampanjo za evropske volitve. Javnomnenjske ankete sicer že pospešeno merijo podporo političnim strankam. V tem trenutku se dva poslanska mandata nasmihata Listi Marjana Šarca, Slovenski demokratski stranki in Socialnim demokratom. Za preostali dve mesti pa se bodo pomerile Levica, SLS in NSi. Kot zanimivost pa naj omenimo, da bi v tem primeru Slovenci imeli v Evropskem parlamentu kar dve nekdanji novinarki, in sicer Tanjo Fajon, ki je nosilka liste SD ter Ireno Jovevo, ki je »Spitzenkandidatka« LMŠ-ja.
Javnost na sončni strani Alp je danes presenetila novica, da je z mesta predsednika uprave Telekoma Slovenije odstopil Rudolf Skobe. Kot razlog za odstop je navedel pomanjkanje zaupanja, ki je potrebno za uspešno vodenje takšnega sistema. Presenečenje nad odstopom je izrazila predsednica nadzornega sveta Lidija Glavina, ki je dejala, da je upravi in njenemu predsedniku ves čas popolnoma zaupala. Skobe je vodenje Telekoma prevzel septembra 2012, ko je na čelu največjega slovenskega telekomunikacijskega operaterja nasledil Ivico Kranjčevića. Skupina Telekom Slovenije je lansko leto 715, 05 milijona evrov čistih prihodkov, kar je na enaki ravni kot leta 2017. Čisti dobiček je ob tem znašal 33,3 milijona evrov, kar je za 24 milijonov več kot leto pred tem. Skobetov odstop je morda povezan s posli na Balkanu, v katerih bi menda naj prišlo do domnevnega oškodovanja družbe. Omenjene nepravilnosti naj bi se dogajale med leti 2007-2015, Telekom pa naj bi vso potrebno dokumentacijo že predal organom pregona. Do imenovanja novega predsednika uprave bi naj podjetje vodil Tomaž Seljak.
Infokoncentrat je pripravil Primož Soban
