Po odstavitvi brazilske predsednice Dilme Rousseff je mesto predsednika države začasno prevzel njen nasprotnik Michel Temer in takoj napovedal spopad z rekordnim deficitom v javnem sektorju. Za eno prvih potez je začasni predsednik napovedal rezanje ministrstev s triindvajsetih na deset. Dvanajstega maja je Temer razpustil ministrstvo za kulturo in njegove naloge priključil ministrstvu za izobraževanje, na kar so se Brazilci nemudoma odzvali s protesti po vseh večjih mestih v državi. Umetniki so okupirali pomembne javne kulturne stavbe, kot sta Gustafo Capanema Palace v Riu de Janeiru in prostore Nacionalne fundacije za umetnost v São Paolu ter organizirali javne protestne koncerte. Po takšnem odzivu javnosti in mnogih vidnih brazilskih umetnikov, izmed katerih nihče ni želel prevzeti naloge vodenja resorja v združenem ministrstvu, je začasni predsednik v ponedeljek s predsedniškim dekretom ponovno vzpostavil samostojno ministrstvo za kulturo. Temer je sicer dobil v roke vodenje največje južnoameriške ekonomije po tem, ko je Senat suspendiral levičarsko predsednico Dilmo Rousseff. Trenutno ji sodijo zaradi kršenja proračunskih pravil. Medtem je Michel Temer, dolga leta informant ameriške obveščevalne službe CIA, zaprisegel vrsto podjetjem prijaznih reform, ki naj Brazilijo spravi iz največje recesije v zadnjih nekaj desetletjih.
Generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki-moon je izrazil zaskrbljenost nad naraščajočimi političnimi napetostmi v Demokratični republiki Kongo, pred predsedniškimi volitvami novembra letos. Pred nekaj dnevi so bili namreč na leto zapora obsojeni trije aktivisti, ki so nekaj ur pred generalno stavko zahtevali, da predsednik Joseph Kabila zapusti položaj po izteku trenutnega mandata. Ta po dveh mandatih ni več upravičen za kandidaturo, vendar je najvišje sodišče v Kongu prejšnji teden odločilo, da bi lahko ostal na oblasti v primeru, če do konca njegovega mandata ne izpeljejo novih volitev. Vlada pravi, da volitev najverjetneje ne bodo mogli izpeljati pravočasno zaradi logističnih in proračunskih omejitev. Kritiki Kabile ga obtožujejo, da zavlačuje z volitvami z namenom obdržati se na oblasti. Od prejšnjega leta je bilo aretiranih na ducate ljudi, medtem vlada zanika politično motiviranost aretacij. Ponovna demonstracija v Kongu se je zgodila prav danes, prišlo je do obračunov med policijo in protestniki, prav tako do smrti enega izmed protestnikov in enega policista. Kongo sicer še nikoli ni preživel mirnega prenosa politične oblasti.
Sporazum CETA se bliža sprejetju oz. ratifikaciji jeseni letos, po zadnjih podatkih se veliko držav članic zavzema za čimprejšnje sprejetje sporazuma. Velika večina članic se strinja z idejo o sporazumu CETA kot mešanem dogovoru, zaradi katerega bi del sporazuma morali sprejeti tudi posamezni nacionalni parlamenti. Doslej neodgovorjeno ostaja vprašanje, kateri deli sporazuma bodo vključeni na Evropski ravni in bi obveljali takoj po sprejetju v Evropskem Parlamentu in kateri deli sporazuma bi morali skozi sprejetje na nacionalni ravni, kjer jih morajo potrditi državni parlamenti. Nekatere države si prizadevajo, da bi bil v nacionalno odločanje uvrščen tudi mehanizem ICS, ki je še vedno eden izmed bolj spornih delov sporazuma med Kanado in Evropsko unijo CETA in sporazuma med ZDA in Evropsko unijo, imenovanem TTIP. Mehanizem ICS namreč investitorjem omogoča tožbo držav na posebej za ta namen vzpostavljenih arbitražnih sodiščih v primerih, ko zaradi nacionalnih politik korporacije smatrajo, da so ob načrtovani dobiček. Največje pomisleke od držav članic je doslej izrazila ravno Slovenija oziroma minister Zdravko Počivalšek na čelu Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Po njihovi raziskavi omenjeni sporazumi v najmilejšem scenariju napovedujejo rahlo negativne učinke na naše gospodarsko.
Če ne bo cvetelo gospodarstvo, naj cvetijo češnje. Brici so se ob letošnji pozebi oddahnili, da ni oplazila njihovih cvetočih češenj. Vendar le do nedavnega dežja. Ta je kmetom, ki niso pobrali zgodnjih sort, odnesel tudi polovico pridelka. Nekatere poznejše sorte so imele neugodne pogoje za rast in letošnji pridelek bo močno okleščen. Poleg manjše količine pa briške kmete že dalj časa jezi početje nekaterih domačinov. Na približno desetih kmetijah s češnjami prekupčujejo tako, da jih kupujejo na velikih italijanskih ali španskih tržnicah ter jih v Sloveniji prodajajo za briške. Čeprav je v Brdih količinsko slaba letina, pa pridelovalci zatrjujejo, da je kakovostnejša. Briške češnje letos prodajajo po pet evrov. Najejmo se jih še pred sprejetjem trgovinskih sporazumov CETA, TTIP in TISA.