Civilna družba za državljanske pravice

Predstavniki civilnodružbenih organizacij so danes ob 14h zaradi korporativnega značaja pogajanj množično zapustili konferenco o klimatskih spremembah Organizacije Združenih narodov v Varšavi. Člani organizacij Greenpeace, Oxfam, Svetovnega sklada za naravo (WWF), Actionaid, 350.org ter mednarodne konfederacije sindikatov, vseafriške zveze za klimatske pravice in organizacije Friends of the Earth, so pogajanja zapustili protestno, saj pogovori s pogajalci na srečanju COP19 ne napredujejo. Kot še navajajo pri Indymedia.org, se je tako množičen izhod zgodil prvič v zgodovini civilnodružbenih gibanj.

Skupno stališče okoli 800 predstavnikov organizacij, zaradi katerega so prostovoljno zapustili pogajanja, je zavračanje teženj umazane energetske industrije, da zanemarijo interese prebivalcev po vsej Zemlji. Nevladniki iz organizacij z južnega dela poloble so že sinoči v pogovorih izrazili večjo zaskrbljenost, kot rezulat teh pogovorov so se skupaj spontano odzvali pripadniki številnih civilnodružbenih organizacij z vsega sveta. Predstavnik organizacije ActionAid je še poudaril, da narava ne bo čakala, ter izpostavil finančni vidik posledic klimatskih sprememb, ki se kažejo v številnih naravnih nesrečah. Globalni prebivalci potrebujejo denarno podporo, da se lahko z njimi soočajo na vseh koncih sveta, zato je vprašanje financ eno ključnih v varšavskih pogajanjih.

 

Po vsem svetu se je včeraj bliskovito razširila tudi novica, da so v četrtek predstavniki valonske regionalne vlade v Belgiji, zadnji steber upora v Evropski uniji proti sprejetju sporazuma CETA, zavrnili zadnji kompromisni predlog glede omenjenega sporazuma. Predlog je pred tem zavrnil že valonski parlament, medtem se pritiski na osamljeno Belgijo še povečujejo. Predsednik Evropskega parlamenta Martin Schultz je danes po pogovorih s kanadsko ministrico za trgovino in predsednikom valonske regionalne vlade Paulom Magnettom še vedno optimističen, da bo do podpisa sporazuma vendarle prišlo v prihodnjem tednu, čeprav sporazuma valonska vlada še ni potrdila, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Kot po naključju se pravkar po konferenci mladih na belgijskem Evropskem kolidžu v mestu Brugge potika naš premier Miro Cerar in mlade nagovarja, da se svet, ki ga poznamo, hitro spreminja, in postaja vse manj povezan, namesto obratno.

 

Protesti se odvijajo tudi v nam bližjem Zagrebu. Okoli dvesto protestnikov se je danes zbralo na ahtevala prekinitev sporazumov z Vatikanom, saj naj bi bili v nasprotju s hrvaško ustavo, ki določa, da je hrvaška sekularna država. Po poročanju hrvaške tiskovne agencije in radia Sarajevo je zahteva protestnikov, da se cerkev prehena vmešavati v izobraževalni program ter umakne prisilne molitve v vrtcih in osnovnih šolah, kot so se izrazili. Mirna Zlatić, predstavnica ene od organizacij, ki so sklicale protestni shod, je prebrala tudi odlomek iz učbenika za verouk v 8. razredu osnovne šole, v katerem piše, da se „z ateizmom in brez boga vzgaja tiste, ki so ustvarili Aushwitz.“

 

Pri nas pa se spreminjajo pravice socialno ogroženih državljanov po zakonu o dedovanju. Novela zakona, ki danes stopa v veljavo, omejuje dedovanje osebe, ki je prejemala socialno pomoč, do vrednosti prejete pomoči. Tako del premoženja v višini prejete pomoči postane lastnina države, če se je pomoč financirala iz državnega proračuna, oziroma lastnina občine, če se je pomoč financirala iz proračuna občine. Dedovanje premoženja osebe se omeji tudi do višine vrednosti stroškov pogreba, če je stroške pogreba krila občina v skladu z določbami zakona, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost.

Za razpis referenduma o noveli zakona o dedovanju je sindikat delavcev migrantov od 1. septembra zbiral podpise, vendar sindikatu v opredeljenem roku ni uspelo zbrati dovolj podpisov za razpis referenduma, zato je novelo zakona o dedovanju predsednik državnega zbora Milan Brglez v začetku oktobra poslal v obravnavo. Pa saj bi najbrž referendumske pobude sindikata delavcev migrantov spregledal tudi, če bi bili pri zbiranju podpisov uspešni. Novela zakona poleg omenjenih sprememb tudi poenostavlja postopke pri mednarodnem dedovanju in uvaja evropsko potrdilo o dedovanju, ki velja kot dokaz o statusu dediča v vseh državah EU in vzpostavlja domnevo, da je vsebina dokumenta resnična. Poleg tega bo po noveli zakona o dedovanju mogoče zahtevati prenos zapuščine brez dedičev v stečajno maso brez dedičev in vložiti predlog za začetek stečaja zapuščine brez dedičev z države na zapustnikove upnike. Zapuščina brez dedičev namreč po novem zakonu o dedovanju postane last Republike Slovenije.

 

Mariborski mestni svetniki so si za prihodnjo sejo sveta prihranili diskusijo o azilnem domu, ki jo zahteva opozicija. Včerajšnja izredna seja o vzpostavitvi azilnega doma v Mariboru, na katero je bil zaradi državnega financiranja investicije vabljen tudi državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Andrej Špenga, ni bila sklepčna, saj je bilo prisotnih le 20 svetnikov od skupno 45 članov mestnega sveta, poroča STA.

 

Po slovenski medijski krajini se je razširila tudi novica, da smo na Mariborskem radiu Študent – MARŠ prejeli odločbo Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije o dodelitvi statusa študentskega radijskega programa posebnega pomena po 80. členu Zakona o medijih. AKOS je izdal odločbo brez predhodnega mnenja Sveta za radiodifuzijo, ker je ocenil zahtevo sveta po posebnem pravnem mnenju o statusu organizacije ustanovitelja kot nepotreben strošek. MARŠ se je z omenjenim statusom že ponašal, vendar se mu je moral odreči po letu 2007, v katerem je Študentska organizacija Univerze v Mariboru odstopila od ustanoviteljstva Zavoda MARŠ in je kot edini ustanovitelj ostalo Društvo za podporo radiu MARŠ. K soustanoviteljstvu je v letošnjem letu pristopil Šaleški študentski klub in tako je bil izpolnjen formalni pogoj glede ustanoviteljstva izdajatelja.

 

Vikendaški Infokoncentrat je pripravila Saška.

Facebook Twitter Deli
0 comments