V Sloveniji imamo kar nekaj svetovno znanih metal skupin in tudi takih, ki so priznane med poznavalci doma. Vendar je med njimi le malo takih, ki bi svoja besedila pela v slovenščini ali pa zanje črpale snov iz slovenske oz. staroslovanske zgodovine. Tukaj nastopi Valuk, black metal četverec iz Idrije in njihov debi album Kri gotove smrti, izdan v samozaložbi februarja letos.
Blaž Čuk, pisec besedil in vokalist na el. kitari ter Uroš Sedej, glavni vokal in prav tako kitarist, ki je med drugim poskrbel tudi za vizualni izgled albuma, sta mi zaupala, da je bilo snemanje kar obširen projekt. Vsega so se lotili sami, malo pa so pomagali kolegi, ki imajo s tem več izkušenj. Kot pravita je na začetku bil plan, da vložijo čim manj denarja in ker so vse naredili sami so še ful bolj veseli pozitivnega odziva. Snemanje je potekalo v njihovem placu za vaje v idrijskem Swenaku. Tam bo 13. maja tudi predstavitev plate Kri gotove smrti (Klub Swenak Idrija). Pri masteringu pa jim je malo pomagal Jan Pivk iz benda Aikula. Sicer pa Valuk sestavljata tudi Boštjan Vidmar, na neustavljivih bobnih, in Blaž Tratnik, na ritmičen basu.
DIY-pristop se je obrestoval in z gotovostjo se lahko trdi, da za malo d'nara veje s tega albuma dosti muzike. Kri gotove smrti odlikuje bogata pripovedna lirika s super melodičnimi in atmosferskimi melodijami, kar daje celoti izjemno doživljajsko zmožnost. V bistvu lahko govorimo o upesnjeni poeziji v black metal preobleki. Vsak komad te vsrka vase in nudi enkratno izkušnjo, ki si jo kot poslušalec želiš doživeti vedno znova. Menjavanje hitrega in srednje hitrega ritma poskrbi za dinamiko posameznih komadov, kot tudi celotne zvočne podobe albuma. Korpus smrti, pospremljen z grmenjem, in hitrejša Reka gori te pahneta v bitko za časa naših prednikov, slednja konkretneje z rimsko vojsko na območje Kamrtne, ki je bila najmočnejše prvoversko svetišče, hriba Prvejk, Gradišča in Grada pri Reki.
Sel zla in 1427 obdelujeta, za ta glasbeni žanr, stereotipno satanistično tematiko, po kateri rad nemalo kdo prehitro sodi, da so člani skupine častilci hudiča. To je kaj lahko trditi, če pogledamo recimo zadnjo kitico Sela zla: »O mogočni gospodar teme – sel zla in sovraštva – zruši sile vesolja – in naj smrt vlada nam spet«. A v 1427, ki je letnica prvega čarovniškega procesa pri nas in ki opisuje proces proti Veroniki Deseniški, se Valuk distancira od spogledovanja s Satanom že v 2. kitici, ko pravi: »Kmetom ta nesmisel predava – zanikajte Boga – in večna vam bo slava«. V kolikor vam je ušlo, poudarek je na »ta nesmisel«.
Naslednja trpka Feldbahn spomni na vojaško železnico v Idriji, ki je oskrbovala fronto avstro-ogrske vojske v prvi svetovni vojni. Naj omenim, da je pri gradnji 12 kilometrov dolge trase sodelovalo približno 20.000 ljudi, katere veliko večino so predstavljali ruski vojni ujetniki in jo skupaj zgradili v samo 20-ih dneh! Odslikavo tega nudi prva kitica: »Tisoč utrujenih rok – tisoč pregnanih otrok – tisoč železnih pragov – v suženjstvu vojnih bogov«. Tudi zadnja, 8. po vrsti, XV. obzorje se sklicuje na zgodovino Idrije, in sicer naslovno na najgloblji del idrijskega rudnika živega srebra. Tekstovno opeva delo v njem in seveda knape, ki so vedno tvegali svoja življenja. Ja, kar dosti umiranja in muk omenjajo pesmi na albumu, zato tudi 6. pesem Yersinia, kar je drugače ime za bakterijo, ki povzroča kugo, ne more in ne sme biti izjema. Je pa izjemna tudi 7. Vulgata, ki nas vrne v bitko, tokrat združno s pogani proti znanilcem evangelija, kjer si nisem mogel pomagati, da se ne bi spomnil na Krst pri Savici.
Sedaj pa vas vabim, da skupaj z Valuk odpotujemo v našo Slovensko in Slovansko zgodovino, temačno popotovanje, ki bo trajalo 38 minut in eno sekundo. Priporočena je visoka obutev z grobim profilom podplata.
