L'Orange - The Orchid Days

V dana?nji Plastiki predstavljam nekaj hudo druga?nega. Me?anic jazza in hip hopa smo, ?eprav veljajo za zlato rariteto, sli?ali ?e kar nekaj. Ob histori?nem pregledu razvoja glasbe, bi hitro na?li povezave med eno in drugo zvrstjo. Eni tak?nih, ?e vro?i mladci iz Toronta - BadBadNotGood, so 14. januarja izdali svojo tretjo plato, imenovano III ali CS60. S svojo neobi?ajnostjo so po ?pilih navdu?evali ?e tiste, ki bi se jazza sicer ognili na dale?. Znani so po svoji me?anici jazza in hip-hopa, ki je obi?ajno brez vokalov. Naslednja trojica, ki pa je ?e nekoliko bli?ja tokratni glasbi v Plastiki, se skriva pod imenom Public Service Broadcasting. S plato Inform - Educate ? Entertain so po prej?njih projektih predstavili celovito plato, ki presene?a in vedno znova vabi k posluhu. Preprosto zaradi tega, ker so london?ani v svojo glasbo vme?ali arhivske posnetke z BBC-ja, ki kot nekak?en spoken word pose?ejo v u?esa marsikaterega glasbenega sladokusca.

Prav te?ko je najti resno glasbeno primerjavo, ko je govora o tako specifi?ni glasbi. Vsak, ki se spusti na to podro?je, naredi nekaj posebnega. ?e se k stvari spravi s srcem, pa lahko prisluhnemo specifiki, ki ?e zaradi svoje druga?nosti pritegne in ne spusti.

Tokrat mi je po skoraj istem slu?aju pod prste pri?el L'Orange. Ime benda, oziroma v tem primeru producenta, lahko hitro naredi razliko med nekom, ki ga bo? z vso radovednostjo ?el poslu?at, ?e igra v bli?ini, ali pa pa? pil pivo v nekaj metrov oddaljenem lokalu. L'Orange, L'Orange. Tipo, ki se opisuje kot: producent, poet, glasbenik, manipulator, stara du?a. Dokler ne sli?i? njegove glasbe, ti pravzaprav ni jasno, ?emu bi se tako opisal. Na hip-hopu baziran produkt vsebuje me?anico jazza, soula in iz davnih let posemplanega radia. Komadi, ki so nekaj med romanti?nim in grabe?e strastnim, se med seboj razlikujejo toliko, da stoji vsak zase, a hkrati dovolj malo, da je takoj jasno, da gre za produkt samo enega muzi?arja. Nostalgija, tudi te ne manjka. Kolikokrat smo se ?e pogovarjali, da bi ?ez muziko dali ?um gramofonske plo??e? No, L'Orange jo je. Da ima tudi digitalna glasba duh gramofonske plo??e. Glasbeni znalci bi temu pred L'Orangom lahko oporekali - po posluhu komada Second Person pa nekoliko bolj te?ko.

Po vseh platah, ki jih je L'Orange izdal pravijo, da je zadnja, The Orchid Days, najbolj celovito dovr?ena. Dovolj bi bilo ?e, ?e bi bilo nekaj druga?nega. Ampak zraven te druga?nosti pa je ?e vse glasbeno,  ki preprosto poklapa in predstavlja tisti, do zdaj manjkajo?i, ko??ek celote v zbirki vsakega pravega glasbenega sladokusca. Eden opisov za L'Orangovo kreacijo bi lahko bil: posemplan art noir nekaj. Hudo fina zadeva, ni kaj.

 

Facebook Twitter Deli