Prejšnji četrtek, danes bo natanko teden tega, so imeli Matter svoj promo koncert za novo plato - Amphibios. Sam se dogodka nisem uspel udeležiti, zato sem poslal na koncert svoje ljubljanske miniončke. Miniončka. Kaj je spisala Teja, ter njene vtise iz najbolj nahajpanega koncerta v letošnjem letu, dobite, če kliknete na sličico na levi strani.
Vse poti vodijo v labirint. In to direkt do vašga šupka. - Dacho
Trodelna dvoživka, ki je lani nenadoma prispela v vsakdan marsikaterega nič hudega slutečega spremljevalca slovenske glasbene scene, se s časom samo še razvija. Dacho, Tunja in Levanael so kamniška trojica s precej svojeglavim načinom ustvarjanja glasbe in imidža. Njihovi komadi so igre brez meja, v katerih se čuti osvoboditev regionalnih okov, ki ponavadi bremzajo slovenske ustvarjalce.
Lani maja so nas (širšo publiko) zmedli s svojim prvim bolj prodornim komadom Meduze, podkrepljenim še z izvrstnim videospotom; ko smo se po enem letu že navadili na to edinstvenost, so odprli naše oči in usta s prefinjeno splaniranstjo promocije novega albuma Amphibios in koncerta ob izdaji. Takoj se je dalo občutiti, da se pripravlja nekaj velikega in premišljenega.
Težko pričakovani koncert v KUD-u se je seveda razprodal in pustil kar nekaj fanov pred vrati. Tisti, ki pa jim je na dogodek uspelo, pa so verjetno odšli zadovoljni, kljub temu da so bili nagneteni do zapolnitve zadnjega prostora. Že ob začetku se je čutilo predano vzdušje in vzkliki lirikov v en glas skupaj z zasedbo. Poleg komadov s prvenca smo slišali tudi ostale zakladke, kot so Gepek tok velk, Banana, Sophia, Zlato v zobeh, ... Nekaj nas je pogrešalo samo še Lilijo. Težko je sploh določiti peak noči, saj je bila publika popolnoma prisotna čez celoten koncert. Relativno pričakovano presenečenjce večera je bila Kukla, s katero so kolaborirali v Anakondi. Največja povezanost publike se je čutila ob Meduzah, ko so se že v predgovoru začenjali vzkliki polglasnikov po celem KUD-u, pozneje pa so se le še bolj ojačali. Bilo je bizarno čudovito. Odlično so izpeljali tudi scenografijo in masko, kar je prišlo do največjega izraza ravno pri prej omenjenem komadu, saj so se izza čoška pojavile čisto prave (no ne čisto) meduze. Ko so Matter zapustili oder so ljudje v en glas kričali Kamnik folija, tako da so se vrnili in nam za zadnjo pesem namenili še prikupno priredbo Hotline blinga.
Vsekakor so nas Matter tudi tokrat očarali. Njihov transcedentalni kolaž v katerem se preliva realni svet z vsaj še eno dimenzijo, njihova zagnanost in več kot občutna strast do delanja tega kar počnejo je inspiracija in zgled za ustvarjalce vseh pasem.
Teja Miholič
