Druga edicija festivala MENT se je odvila v Ljubljani med 3. in 5. februarjem in že drugo leto zapored dokazala, da je festivalska promocija domače glasbe ključnega pomena za njen izvoz. Festival se je odvil na osmih prizoriščih; z osrednjim festivalskim delom in konferencami v Kinu Šiška, preostali dogodki pa so se odvili v centru mesta, na Metelkovi, Stari Mestni Elektrarni, Kavarni Sem in Kinodvoru. Po uradnih zapisih je MENT v treh dneh obiskalo 2900 festivalskih obiskovalcev, konferenčni del pa 320 domačih in tujih delegatov.
Festival MENT se počasi ustoličuje za osrednji instrument izvoza domače glasbe, kar ga ustvari tudi v enega od osrednjih mentorjev na tem področju. S kvalitetno organiziranim drugim showcase festivalom, je na dobri poti k ustvarjanju novih poti za domače glasbenike. MENT-ovci so tudi letos pripravili zanimiv program in privabili večje število glasbenih profesionalcev in predstavnikov medijev.
Za razliko od ostalih evropskih showcase festivalov, ki se običajno fokusirajo na eno ali več gostujočih držav, se je MENT odločil kar za na naše glasbenike. To je seveda dobro za promocijo domačega glasbenega ustvarjanja, slabše pa za obiskovalce, ki so po večini dobili v posluh le domače klubske bende. Na tem mestu naj objasnim, da kot domače ne naštevam le slovenske glasbenike, ampak tudi glasbenike z Balkana. Organizatorji so na festival pripeljali kar nekaj glasbenikov iz bolj oddaljene tujine, a izmed povabljenih so bili naši še najbolj zanimivi. Z drugimi besedami, od njih sem pričakoval več. Seveda iz njih lahko izvzamemo skupino Say Yes Dog in bobnarja/live producenta Shigeta.
Od domačih so glavno besedo dobili varovanci založbe Moonlee Records. Izmed njihovih so, kot običajno, zagotovo največji hype naredili Repetitor, sledili pa so jim Bernays Propaganda v novi postavi. Slednje vam je MARŠ pripeljal v Maribor, le dan za njihovim koncertom v Ljubljani. Posebno pozornost so na festivalu dobili tudi Werefox, ki so prav na MENT-ovem koncertu v Kinu Šiška premierno predstavili svojo novo plato Das Lied Der Maschinen. V opomnik, mariborsko premiero albuma fašete naslednji vikend 27. februarja v MC-ju.
Podobno zgodbo kot Werefoxi, so ponudili tudi z noise rockerji Nikki Louder. Ti so sicer premiero svojega novega albuma Trout postregli kar na nizozemskem festivalu Eurosonic, a so jo na MENT-u ponovili še za domačo publiko.
Poleg moonlijevih varovancev se je na MENT-u še posebej dobro odrezal MARŠ-ev, skoraj hišni, bend Nina Bulatovix, ki so kot običajno pripravili svoj vsako-koncertni raztur. Med ostale zanimivejše skupine pa so se z zagotovostjo uvrstili zagrebški psihadelični rokerji Pridjevi in amsterdamski Ljubljančan Bowrain. Slednji se je oddaljil od svoje elektronske preteklosti in odšel v minimalistično jazz elektroniko, katere osrednji del je jazz klavir, podkrepljen s kitaro, bobni in elektronsko matrico. Slednjega ste tudi imeli priložnost slišati na sobotnem večeru MARŠ-evega rojstnega dneva. Mariborska scena pa je poleg NineB. postregla še s pohvale vrednim Šuljom, ki je na MENT-u postregel s solo setom in z nastopom v dvojcu Bags, ki ga tvori skupaj z Blažem.
Sam festival je deloval dobro problem pa je bila festivalska razpršenost. V trenutku, ko je obiskovalec zapustil Kino Šiška ni bil več na festivalu. Mesto ni živelo za festival kot na primer Groningen, Bratislava ali Dunaj. Kot konkreten primer, na Metelkovi ni bilo občutka prisotnosti festivala, bil je preprosto še en večer na Meti. To je predvsem lahko problematično za goste iz tujine. Metelkova je znana svojim redni obiskovalcem, vendar ni tako očitna tujim. To bi se lahko rešilo že z MENT-ovimi oznakami klubov in njihovim logotipom pred vrati.
Klub tej manjši opazki lahko na koncu potegnemo črto in ugotovimo, da je MENT letos izredno taktično začrtal svojo pot in si zagotovo postavil dobre temelje za izvoz slovenske, kot tudi glasbe preostalega Balkana. S strani obiskovalca se festivalu obeta dobra prihodnost. Upati pa je potrebno, da bodo odločevalne entitete prepoznale pomembnost takšnega dogodka in pomagale vlagati v podhranjeno slovensko glasbeno kulturo, ki je dokazala, da se je sposobna kosati s kolegi iz tujine.
