Na ljubljanskem Orto festu so se v nedeljo, 24.4.2016, ustavili legendarni starošolski hardcorovci Dag Nasty iz Washingtona. Bend, ki je nastal sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja na pobudo kitarista Briana Bakerja, prav tako legendarnih Minor Threat. In originalna postava iz leta 1985 se je na svoji prvi evropski turneji kariere, ustavila tudi v naši prestolnici.
Ker je bila turneja izjemno kratka, smo lahko še toliko bolj navdušeni, da so se odločili za našo prestolnico, ki je tako privabila navdušence iz skoraj vseh sosedskih držav.
Pisana druščina različno govorečih je tako na moje veselje veliko dvorano Orto bara napolnila že pred nastopom predskupine, kar je za naše vrednote že skoraj znanstvena fantastika. Tako so mladci iz New Orleansa po imenu Pears imeli možnost, da dejansko izpolnijo svoje poslanstvo in s surovim punkom pocestnežev v obraz pljunejo zavedeni raji, ki po svetu hodi s široko zaprtimi očmi. Morda je na dober obisk njihovega koncerta vplivalo tudi dejstvo, da albume izdajajo pri kultni punk rockerski založbi Fat Wreck, ki si jo lasti Fat Mike iz zasedbe Nofx. Fantje iz poplavljenega New Orleansa so definitivno bili vredni ogleda. Z razgrajaškim frontmanom Zackom, ki bi mu verjel, da ga je band med potjo pobral kar iz ulice, ter odlično odmerjeno zmesjo starega umazanega punka v stilu Off! in melodike kalifornijskega punk rocka iz devetdesetih let prejšnjega stoletja so kljub kratki karieri, nasatli so leta 2014, odlično razjarili publiko, ki je z visoko dvignjenimi pestmi že čakala na poslastico večera – Dag Nasty.
Po kratkem instrumentalnem uvodu se je na odru prikazal pevec Shawn, ki je ob glasnem odobravanju publike začel s komadom »I've heard« iz prvenca Can I Say, ki se prikladno času sprašuje, kaj sploh verjeti. Njihov prvenec je izšel že daljnega leta 1985 in verjamem, da se danes mnogi pri nas sprašujejo to, kar se je Shawn v uvodnem komadu že pred enaitridesetimi leti. Že takrat so starošolski alternativci na glas kričali, kako pokvarjen je kapitalizem, ki pa se je takrat še zdel na zelo varni razdaliji od Slovenije. Pravzaprav je celoten album Can I Say posvečen izgubljenemu človeštvu, ki vsebuje tudi nekaj dobrih nasvetov, kako lahko spet najdemo pot k normalnim odnosom o katerih govori prva pesem z naslovom »Values here«. Album, ki je izšel pri založbi Dischord, so pravzaprav snemali dvakrat, saj so ga po hitrem odhodu pevca Shawna še enkrat posneli z Davom Smalleyem, ki je kasneje sodeloval še z All in nato ustanovil bend Down By Law. Leta 2012 pa se jim je spet pridružil pevec Shawn, kar jim je dalo novega hardcorovskega zagona, ki smo ga lahko na koncertu slišali v obliki »Cold heart« in »Wanting nothing« iz prihajajočega singla Cold Heart. Sicer obetajoče nadaljevanje benda, ki v sceni že dolgo uživa status kulta, kljub vsemu pa je publika najbolj ponorela prav pri starih klasikah iz albuma Can I Say. Slišali smo »What now«, »Justification«, »Another wrong« in »One to two« pri katerih je redno prihajalo do stagedivinga, miroljubnega poganja ter visoko dvignjenih pesti, kar je koncert prestavilo v konec prejšnjega stoletja, ko so takšni prizori bili stalnica in je scena trdno držala skupaj, ko se grabežljivost, zavist in odpoved morale še niso zarile v prav vse globine naše družbe. Ko so uporniki še bili uporniki. Morda so tudi zaradi tega in odlično razpoložene publike, Dag Nasty koncert odigrali s toliko veselja in energije, da je bil bis samoumeven. Če bi imela publika glavno besedo pa bi verjetno igrali do sončnega vzhoda. Kolcanje po starih časih še nikoli ni bilo tako glasno, kot danes.
 |  |  |  |
 |  |  |  |
 |  |  |  |
 |
