Public Enemy so pred toliko in toliko leti rekli Don't believe the hype!
Glejte, pri?a smo naravni katastrofi, toliko ?e je res. ?kode je veliko, pa ?e ve? je bo. Poplave bodo nastopile, ko se vse skupaj odtali. Imamo polomljeno vejevje, ki bo zajezilo kak?ne hudournike, ki bodo pridobili na mo?i, vse to ?tima. Tudi promet bo ?e dolgo oviran, vklju?no z dotokom kak?nih klju?nih dobrin via Luka Koper.
Ekola, uspe?no smo zdilali luknjo! Neki Kanadsko-kuvajtski Sirijec, ki ima firmo v Mariboru, je zanjo od?tel dobro ?etrtino cene, ki jo je Franca pred leti pla?al za odkup zemlji??a, na katerem naj bi stal Maks. Super.
Ampak danes se ne bom vtikal v Fi?trekove poslovne prakse - oh, da, mariborski pogajalci so znani po svojih sposobnostih - niti v not-so-kosher implikacije, da kuvajt?ani radi financirajo mednarodne univerze, ki slu?ijo kot rekrutni centri za al-kajdo. Jebenti, pri taki upravi so mednarodni teroristi kve?jemu dobrodo?li v mestu, kajne?
So trenutki, ko bi najraje vse skupaj steral v tri materine, vrgel pu?ko v koruzo in se posvetil poeziji, filozofiji in masturbaciji. Aktivisti?no ?ivljenje je pa? dokaj nehvale?na re?, tro?i? ?as, voljo in energijo, dobrobiti pa bodo najverjetneje ?ele ?ele generacije, ki pridejo za nami. In zato ne bi smelo biti presenetljivo, da te bodisi objem ?ednega dekleta, bodisi nekoliko siv in ?alosten dan, bodisi kak?en majhen in sicer ?isto nepomemben opravek tako zlahka vr?ejo iz tira in bi najraje odmislil vso to realpoliti?no brozgo, po kateri ?vedramo vsak bo?ji dan.
Dobri stari in po malem ?e pozabljeni Althusser je ?olo uvrstil med najpomembnej?e ideolo?ke aparate dr?ave. Pri tem ne gre za to, da bi u?itelji u?encem pri polni zavesti in povsem namerno polnili glavo s slavospevi o na?i prelestni domovini, o maratonskih dose?kih velikih drsalcev na na?em politi?nem drsali??u ali o tem, kako priden, prizadeven in klen narod da smo. ?eprav se gotovo kdaj pripeti tudi kaj tak?nega pa so to le majhni, obstranski dogodki.
Verjetno nisem edini, ki se je v zadnjih nekaj dnevih, mesecih, letih ve?krat zgrozil ob besednjaku in retoriki, kakr?no uporabljajo predstavniki slovenskih politi?nih elit ob raznih prilo?nosti. Pa naj gre za zasedanje dr?avnega zbora, parlamentarnih komisij, javne proslave ali seje ob?inskih in mestnih svetov. Komur je bilo do sedaj s tem prizane?eno naj ob naklju?ni prilo?nosti pri?ge 3 kanal slovenske televizije pa mu bo takoj jasno, koliko je ura.
V ponedeljek sem s prijatelji in drugimi martin?ki u?ival v prijetnih son?nih ?arkih in espressu na Po?tni ulici. Kot se za omizje odpornikov in dru?beno anga?iranih mladcev spodobi, smo vneto razpravljali o stvareh, ki se ti?ejo na?ega mesta in ?ivljenja v njen. Na? pogovor je najprej zelo subtilno prekinil gospod, ki je z zadr?anim nasme?kom mol?e potisnil obesek za klju?e na na?o mizico in nekaj sosednjih. ?ez minutko ali dve se je prav tako zadr?ano upajo? mol?e vrnil in pobral obeske ter se brez besed poslovil.
Danes je v Mariboru potekala okrogla miza z naslovom ?Evropska kakovost ?ivljenja ? mit preteklosti ali sanje prihodnosti?? Ne morem povedati, o ?em je bilo govora tam, ker sem ta del Polizike posnel dan prej in torej govorim iz preteklosti. Iz tistega ?asa, ki ga ve? ni. Priznam, da me ?as, ki ga ve? ni, preganja vsaj toliko, kakor ?as, ki je, zlasti, kadar je govora o Evropi in evropskosti. Iz ust politi?nih predstavnikov, zlasti pa predstavnikov in?titucij Evropske unije in njihovih simpatizerjev besede evropski, evropska, evropsko zvenijo kot sopomenke besedam dober, dobra, dobro.
Dobro leto dni je minilo od zadnjega ve?jega vala protestov, ki so po silovitih za?etkih v Mariboru zajeli vso Slovenijo. Podoben scenarij se sedaj odvija v Bosni in Hercegovini, in podobni, kot so bili odzivi javnosti v Sloveniji, so sedaj odzivi v Bosni. Le malokdo oporeka upravi?enosti protestov, saj sta socialna stiska in demokrati?ni deficit v dr?avi ve? kot o?itna. Protestniki so torej na ulicah z razlogom, upravi?eno. Oni vedo in mi vemo proti ?emu se borijo ?
V torek se je na nacionalkinem prvem programu odvrtel dokumentarni film z naslovom Koalicija sovra?tva. Film spregovori o pojavu skrajnih skupin v Sloveniji, ki se odkrito spogledujejo z ikonografijo in ideologijo fa?isti?nih in nacisti?nih gibanj iz prej?njega stoletja, ki so s pojavom gospodarske krize pridobila na privla?nosti v ?tevilnih evropskih dr?avah. Stanje v dr?avi se slab?a in nekdo pa? mora biti kriv. Poljubno je to lahko ?efur, cigan, ?rnec, peder, jugovi?, komunajzer? seznam se da gotovo ?e dopolniti.
V?eraj je minilo 44 let, odkar se je nek ?e?ki ?tudent na Venceslavovem trgu sredi Prage polil z bencinom in se?gal. Razlog za njegovo dejanje je dobro zabele?en v zgodovini in povsem jasen. Sovjetski tanki so nekaj mesecev prej vdrli na ?ehoslova?ko in poskrbeli za spremembo letnih ?asov. Pra?ka pomlad se je ?ez no? spremenila v zimo, ki je trajala skoraj dvajset let. Palach in tovari?i, ki so se se?gali nekaj dni kasneje, niso uspeli zru?iti sovjetske nadoblasti na ?ehoslova?kem, a njihova gesta je ostala zapisana v zgodovino.