Vročina pritiska na vso moč. V spodnje čtajerski prestolnici se hladimo na različne načine, tudi tako, da se zasanjano oziramo nazaj v leto 2008. Se spomnite, kaj se dogajalo takrat? Ste že pozabili? Dovolite, da Vam osvežim spomin!
Davnega leta 2008 je pod taktirko jeklenega župana Franca padla odločitev:
Hvala, da ste nam pripustili izraziti tudi naše mnenje glede reševanja grške dolžniške krize. Na žalost je bilo v prejšnji oddaji izrečenih preveč komunistično-keynesianskih ideoloških zmot iz ust poslanca poslanega iz Zadružne Levinje (ZL), ki se bori. Te levje zmote so nevarne in imajo tudi levji delež pri vzrokih za nastanek grške in vsekakor tudi globalne krize. Na kratko povedano - ti levi so bili, tako kot že so, torej po svoji naravi in v svojem bistvu - preveč požrešni. Mi ne potrebujemo požrešnih, potrošnih levov - bog varuj, da ne.
Leta 1987 skupina mladih umetnikov, domnevno v okvirih nekega povsem specifi?nega, zdaj ?e bojda minulega, politi?nega sistema, s svojo 'kriti?no, subverzivno' intervencijo izzove ?kandal. ?kandal izzove medijsko moralno paniko, spro?i ?tevilne odzive organov tega istega politi?nega sistema, celotna situacija pa je od takrat naprej v lokalnem, predvsem kulturni?kem kontekstu znana kot 'Plakatna afera'.
Mejling lista lokalnega neformalnega kolegija NVO in samozaposlenih v kulturi - KNVO je pred dobrim tednom dni znova nekoliko zaživela. Tokrat kamen primarno ni priletel s strani MOM, temve? preko partikularnih 'seans' posameznikov na lokalnem Zavodu RS za zaposlovanje. Številne kulturne NVO organizacije so namreč nekoliko pred tem končno dočakale rdečo luč za pričetek s prijavljenimi in odobrenimi javnimi deli s strani MOM.
Še ne tako daleč nazaj, sta bila meseca julij in avgust meseca kislih kumaric. Ta Izraz je bil posebej v čislih pri novinarjih. Njihovo delo pri obdelavi bolj resnih tem se je v juliju in avgustu praktično ustavilo. Takrat še nismo poznali rumenega tiska, ni bilo POP TV in ne KANALA A, pa tudi rumenih novic na RTV Slovenija skozi celo leto ne, zato sta bila julij in avgust tista meseca, ko so si nekateri novinarji dali duška in nam stregli s takšnimi ali drugačnimi, večkrat za lase privlečenimi, zgodbami.
Potem, ko je David Cameron po mad?arskem vzoru objavil novico, da bodo v Veliki Britaniji okrepili varovanje na ograji, ki obmo?je okoli tunela pod Rokavskim prelivom ??iti pred prihodom ne?elenih migrantov, se je na njegovo potezo prav tako kot na Orbanovo mre?o usul plaz ?estitk vseh tistih, ki so navdu?eni na tem, da nekdo kon?no mo?ato nastopa proti tej migrantski svojati, ki Evropo oblega iz vseh strani. Migracije so gotovo eno od najpomembnej?ih mednarodnih politi?nih vpra?anj dana?njega ?asa in bodo to ve? kot o?itno ostale tudi v bodo?e.
Lep pozdrav. Hvala urednikom radia, da so nam tudi tukaj, na tej frekvenci, blagovolili spregovoriti o na?em predlogu strategije za re?evanje gr?ke dol?ni?ke krize. Kot politi?ni funkcionar Zadru?ne Levinje (ZL), ki se bori, kot zaprise?en ?i?kovec ter hkraten neo-stalinist, se zavzemam za ponovno uveljavitev gr?ke drahme. Naj vam predstavim razmi?ljanje samega vrha Zadru?ne Levinje (ZL), ki se bori. V stranki se strinjamo, da je uveljavitev gr?ke drahme neizbe?na. Obstaja samo vpra?anje ?asa, kdaj bodo Grki to morali storiti.
Napovedani veliki intervju, ki sta ga z mariborskim ?upanom dr. Andrejem Fi?travcem opravila Dragica Korade in Igor Selan, objavljen je bil v tokratni sobotni prilogi Ve?era, je zame veliko razo?aranje predvsem zaradi vpra?anj, ki so izven dometa ob?inske politike in splo?nih poraznih razmer v mestu. Posvetiti velik del intervjuja z ?vstajni?kim? ?upanom, ki to ve? no?e biti, vpra?anjem, ki so povezana z zadnjimi evropskimi dogajanji, se mi zdijo izven konteksta intervjuja.
V nedeljski delovni lenobnosti sem z namenom pisanja pri?ujo?ega prispevka ?elela ubrati bli?njico. Izhajala sem iz prepri?anja, da bo pisarija, s katero sem se ob?asno in predvsem v mislih mu?ila ?e nekaj dni prej, nekako sama od sebe stekla, ?e bom obnovila povr?no znanje o zgodovini delavskih bojev, ki so se manifestirali v obliki zavrnitev dela. Izhodi??e prispevka, ki je bilo v mislih ?e nekako dolo?eno, sem namre? po vsej sili ?elela zvezati z nekim drugim na?rtovanim premislekom, ki se mi po mislih iz ve? razlogov mota ravno tako ?e od prej.
Razmi?ljajo? o temah, ki bi jih lahko obdelal v prispevkih za Poliziko, ugotavljam, da jih je toliko, da bi z njimi zakupil prostor v Poliziki kar za naslednjih nekaj let. Misle?, da sem ?lahtni izbor za tokratno Poliziko opravil, zadovoljno sedem k zajtrku. V roke vzamem, tako kot vsako jutro, neko? na?, sedaj privatno lastni?ki Ve?er. Ker sem velik lokalpatriot, me vedno najprej zanese na stran, ki se ji v Ve?eru ?e od nekdaj pravi Maribor in regije. Zastrmim se v naslov Direktor Energetike solastnik Son?nega doma.