Pravljice za zombije

Se vam ne zdi, da je ?e skrajni ?as za dobro staro radijsko grozljivko? Ni? se ne bojte! V njej ne bo nobenega sre?nega konca, dobro tudi tokrat ne bo premagalo zlega, razen tega pa se bojo uresni?ili tudi vsi va?i najglobji strahovi! Glavni junak vas bo ?e spet spominjal na soseda, tudi on bo imel ve?ji avto in tudi njegova ?ena bo imela lep?o rit. ?aka vas, skratka, peklenska pustolov??ina, ki je ne boste pozabili, pa ?e si jo boste ?e tako ?eleli! Zato si ?im prej odve?ite kravato in odpnite zadrgo! Nima smisla, da se ?e naprej upirate!

Simon Černelč, 27. 12. 2015 00:00, Pravljice za zombije

Prisluhnite radijski igri, ki obravnava vprašanja (ne)odgovornosti in (ne)hvaležnosti v situaciji, ko imajo sicer brez dvoma dobri nameni dolgoročno neugodne posledice.

Avtor: Tomo Podstenšek

 

Produkcijo v okviru projekta "Tri slušne igre" podpirata Društvo za podporo radiu Marš, socialno podjetje in Mestna občina Maribor, Urad za kulturo in mladino.

Simon Černelč, 25. 12. 2015 00:00, Pravljice za zombije

 Prisluhnite radijski igri Mehkejši kruh, ki skozi alegorijo o drvarju in rablju prinaša razmislek o teži/vrednosti posameznikovega dela. Avtor: Tomo Podstenšek.

 

Produkcijo v okviru projekta "Tri slušne igre" podpirata Društvo za podporo radiu Marš, socialno podjetje in Mestna občina Maribor, Urad za kulturo in mladino.

Simon Černelč, 23. 12. 2015 00:00, Pravljice za zombije

Prisluhnite radijski igri Vesoljska ladja Sirius, kjer je skozi futuristično znanstvenofantastično formo podana ostra kritika korporacijskega kapitalizma in aktualnih dogodkov.

 

 

Produkcijo v okviru projekta "Tri slušne igre" podpirata Društvo za podporo radiu Marš, socialno podjetje in Mestna občina Maribor, Urad za kulturo in mladino.

Simon Černelč, 29. 12. 2014 00:00, Pravljice za zombije

BOGATA?: Kako po?asi, ?e pa mi je ostalo le ?e ... Koliko, Jani?
JANI: Pribli?no trije meseci ?ivljenja, kak?en teden ve? ali manj.
?AMAN: To res ni veliko, ampak morda vseeno ?e ni prepozno, ?e v tem ?asu najdete zares sre?nega ?loveka, ki ni nikoli nezadovoljen in slabe volje, ampak je zmeraj s vsem zadovoljen.
BOGATA?: Kaj? Pa saj tak?nega ?loveka ni! Pa tudi ?e bi bil, kaj mi to pomaga: ?e je on sre?en in zadovoljen, jaz zaradi tega ne bom ni? bolj zdrav kot sem zdaj!

Simon Černelč, 28. 12. 2014 00:00, Pravljice za zombije

MIHA: Haha, to vi mislite. V resnici pa me va?a h?erka vsak ve?er kli?e po telefonu.
MAMA: A tako? Zakaj si pa potem tu?
MIHA: Zakaj? Zato, ker me nikoli ne dobi na telefon. Moj telefon je celo no? zaseden.
MAMA: Pa saj to je grozno.
MIHA: Eh, kje pa. Jaz se itak nobeni ne javim. Namesto tega vsak ve?er po balkonu splezam do Tine.
MAMA: O, to pa je res lepo od tebe.
MIHA: Ja, to vi mislite. Ampak tisto ?kripanje, ki ga vi vsako no? poslu?ate, v resnici ni njena postelja. Tisto je njena glava, ki tol?e po omari, ker moram domov.

Simon Černelč, 27. 12. 2014 00:00, Pravljice za zombije

TONE: Kaj je Bobi? Je s teboj vse v redu?
BOBI: Z menoj ?e, cucka pa bo treba zakopat v jamo. Fifiju sem odpihnil glavo.
ZVONE: Kaj? Zakaj pa to?
BOBI: Ugriznil me je.
ZVONE: Ja, kaj pa mu je bilo?
BOBI: Kurba, ve? da sem ga pozabil vpra?at.
TONE: Pa si zdaj v redu? Te grem zamenjat?
BOBI: Ne, ne. Je ?e v redu. Samo malo ?nopsa rabim.

Avtor pravljice s serije Stara putka, dobra ?upca je Simon ?ernel?. 

 

Projekt je finan?no podprla Mestna ob?ina Maribor.

Simon Černelč, 26. 12. 2014 00:00, Pravljice za zombije

A neke ?e posebej jasne poletne no?i, ko so se zvezde ble??ale na gosto kot ?e dolgo ne, je de?ek spet bedel in gledal v nebo. Pre?teval je zvezde in ugibal, koliko planetov kro?i okoli katere in le kaj se na teh oddaljenih svetovih godi. Nenadoma je med zvezdami zagledal majhno svetlo piko, ki se je premikala. Najprej je pomislil, da je letalo. Potem je sklepal, da gre morda za kak?en kitajski ali pa ameri?ki ali pa ruski satelit. A letala imajo rde?e lu?i in sateliti drsijo trdno vpeti vsak v svojo kro?nico.

Tisto, kar je bilo pri vsem skupaj najbolj ?udno, pa je bil junak na sredi igralnega polja. Namesto postavnega svetlolasca z napetimi jo?ki, je pred njim ?emela ple?asta opica s pove?enim trebuhom in debelimi o?ali. Marko je najprej pomislil, da je z igrico nekaj narobe. ?e so bile vse ostale stvari v njej to?no take kot v resnici, bi moral biti resni?en tudi njen glavni junak. Zakaj potem ni bil niti malo podoben nikomur, ki bi ga lahko Marko v trenutku prepoznal?
- ?akaj malo! je nazadnje prestra?eno bleknil: - Pa menda igrica ja ne misli, da sem to jaz?

Luka si ni bil ?isto na jasnem, ?e je pritisnil na spro?ilec ali ne. ?e pol ure je napeto buljil v pi?tolo, pa se ?e vedno ni mogel spomniti strela. Njegove misli so se vrtele v krogu, sredi katerega se je pozibavala steklenica vodke, ?asopis z nagimi babami in televizija, s katere se je kadilo. Luka bi sicer lahko pogledal v pi?tolo in pre?tel naboje, ampak tako pijan pa ?e spet ni bil. Ko je to nazadnje naredil, si je skoraj odpihnil mo?gane. Za enkrat se ?e ni ?isto odlo?il, ?e je to tisto, kar ho?e. Razen, ?e za to ni bilo ?e prepozno.

- Kaj je zdaj to, je nejevoljno zamomljal, potem pa jezno odrinil vrata. Stopil je do prvega uslu?benca in rekel: - Se opravi?ujem, ampak, a mi lahko, prosim, poveste, kam sem pri?el? Meni ni ve? ni? jasno.
- Seveda, je rekel uradnik in se profesionalno nasmehnil: - Mi smo podjetje Onstranstvo  d. o. o.
Uradnik je ponovil vajo z nasmehom: - Od zdaj naprej bomo mi skrbeli, da bo va? prehod na oni svet potekal brez zapletov.
- Kaj?! je vzkliknil Miha in zgrabil pult pred seboj. Komaj se je obvladal, da ga ni odtrgal.