O prihodnosti aktivizma mladih ljudi z nami razmišlja Urška Breznik, v.d. direktorice Pekarne magdalenske mreže. Lačnemu človeku ne boš podaril ribe, če mu želiš pomagati, temveč ga boš naučil ribe loviti. Slednje je eden najbolj poznanih primerov problematizacije dobrodelnosti in razgalja pokroviteljsko in kolonialistično pozicijo, ki vse že ve, ne le o sebi in zase, temveč tudi za druge.
Cultural March
V?asih je spodbudno pre?kati v?liko vodo. Cikel oddaj naslavlja pere?e probleme sodobne dru?be in ?iri na?a podro?ja raziskovanja, da bi zmogli videti alternative in se nau?ili soobstoja razli?nih izbir in na?inov ?ivljenja. Prostore, nujno potrebne redefinicij in vedno novih razmislekov, zapopade skozi podajanje aktualnih informacij, ma?je skoke v zgodovino in v?asih mozai?no, v?asih analiti?no primerjavo s situacijo posameznih obravnavanih podro?ij v krajih ?ez eno v?likih vod?, v Zdru?enih dr?avah Amerike.
Projekt podpira Ameri?ka ambasada v Ljubljani.
This project was funded, in part, through a U.S. Embassy grant. The opinion, findings, and conclusions or recommendations expressed herein are those of the Authors and do not necessarily reflect those of the Department of State.
Nina Roškar, 6. 12. 2013 18:00, Cultural March
Izstopajočih primerov, kjer mladi ljudje vzamejo stvari v svoje roke in začnejo ustvarjati dejavnosti in prostore za sedanjost in prihodnost, je v Sloveniji kar nekaj. Takšne organizacije ali dejavnosti ustvarjajo na robu med kaosom in redom, da tako zagotovijo prostor za ustvarjalnost, temeljne premisleke in ustvarjajo prostore, kjer so možna tudi najbolj radikalna dejanja.
Nina Roškar, 29. 11. 2013 18:00, Cultural March
Ker tako imenovani mladinci niso aktivni, ali pa niso aktivni v politiki želene smeri, je torej potrebno urediti sistemsko podporo njihovim dejavnostim. Tako preko navidezne podpore vodilni omogočijo tudi sebi vpliv na mlade ume, ki jih je potrebno čim bolj učinkovito vpreči. Rekli boste, da prehitro sklepamo. Vabljeni k poslušanju!
Nina Roškar, 27. 11. 2013 18:00, Cultural March
V trenutnem sklopu oddaj brkljamo po mladinskem nevladju in mladinskem aktivizmu. čeprav smo o gibanju 15 oktober v sklopu naših oddaj že govorili na drugem mestu, pa se ga bomo zaradi tesnih povezav s poljem tudi mladinskega aktivizma bolj poglobljeno analitično dotaknili tudi danes.
Aljoša Peternel, 27. 9. 2013 09:27, Cultural March
Na kratko o zgodovini modernega terorizma, obdobja ki se je za?elo leta 1968 in traja vse do danes. Od Vietnama do Iraka, od RAF do ISIL. Cultural March!
Aljoša Peternel, 20. 9. 2013 09:11, Cultural March
Pojem terorizem Slovar slovenskega knji?nega jezika opredeljuje kot veliko nasilje, zlasti proti politi?nim nasprotnikom, s katerim se ho?e dose?i, da se kdo boji. V tokratni oddaji Cultural march o definicijah, pojavnih oblikah in valovih terorizma.
Nina Roškar, 13. 9. 2013 19:00, Cultural March
Upamo, da vas ne bomo preveč terorizirali in vas vabimo k poslušanju oddaje, ki se bo dotaknila teorije in zgodovine terorizma, definicije ter problematiziranja tega, kaj vse terorizem je in kako se ga obravnava.
Nina Roškar, 30. 8. 2013 19:00, Cultural March
Pustimo podatke, raziskave in razprave za sabo. Potopimo se še globlje v situacijo in povabimo umetnost, da skoznjo izrazimo svojo jezo in odpremo prostore za novo humanost. Poslušali bomo izdelke glasbenih skupin, ki so se skozi glasbo ukvarjale z idejami feminizma, v izražanju stališč do neenakopravnosti in boju za ravnovesje.
Nina Roškar, 23. 8. 2013 19:00, Cultural March
Stalno prikazovanje žensk kot le lepotic je poskus zreducirati ženske na površino, na katero projiciramo seksualnost. Zato nehamo biti ljudje. Spuščamo se v razmislek o mehanizmih za ustvarjanje razlik oz. neravnovesja med spoli in njihovimi posledicami. Radio Marš začenja pri jeziku, ki naj omogoča neustrašni govor. Izumljajmo nove tradicije od vseh ljudi za vsako človeškost, ki se jih ne da nasilno strpati v nobeno kategorijo - vse so nam premajhne, ker vselej rastemo.
Nina Roškar, 16. 8. 2013 19:00, Cultural March
Spolnih identitet je v resnici toliko, kot je ljudi. Raziskave s tega področja nam razkrijejo stanje, ko družbeno sprejemljive kategorije moške in ženske spolne identitete puščajo na cedilu skoraj vsakogar, tudi tiste, ki se družbeno sprejetemu še najbolj približujejo, in nas trpajo v obleke, ki nam enostavno niso prav. Posledice živimo vsi in jih s tem reproduciramo, saj zaradi močne povezave z biološkimi danostmi redko pomislimo na to, da bi si obleke prikrojili ali jih zašili znova.