Možganske počitnice v klubu MC

Četudi bo letošnjega maja minilo že 34 let od smrti kralja reggaeja, Roberta Nesta Marleya, v srcih mnogih še vedno živi. Bob Marley namreč ni bil le glasbenik, ampak velik borec za pravice vseh, ne samo temnopoltih. Predvsem pa se je boril za mir na svetu, kjer bi po njegovem morala zmerom prevladovati ljubezen in sočutje. In morda se nanj prav zaradi teh načel v trenutnih časih, spomnimo še večkrat, kot sicer.

In vrjetno je prav ta miselnost v soboto, 14. 3. 2015 v klub MC v Pekarni na koncert hrvaških reggaejašev Brain Holidays pripeljala okrog 150 ljudi. Množica me je nekoliko presenetila, saj mariborska publika ne prednjači pri podpori koncertov, ki niso v sklopu študentskih zabav. Kaže, da je obljuba hrvaških rastafarijancev po preigravanju glasbe Boba Marleya bila dovolj, da dodobra napolnijo koncertno dvorano. Seveda obljuba o priredbah Boba Marleya ni šla zgolj na račun dobrega obiska. Za priredbe so se odločili predvsem zaradi dejstva, da bi Robert Nesta Marley prav letos praznoval častitiljivih sedemdeset let. To pa je seveda dovolj dober razlog, da se spomnimo vseh njegovih melodij in premišljenih besedil. Sicer pa je skupina Brain Holidays, ki šteje kar devet članov, koncert začela zelo dodelano. Publiko so ogrevali z avtorsko glasbo, ki se večinoma naslanja na roots reggae, ki ga je preigraval tudi Marley. Avtorsko glasbo je spuščala do točke popolnega transa plesalcev pod odrom, ki so tu in tam do razodetja prišli tudi s pomočjo svete rastline, ki je sestavni del reggae oziroma rastafarijanske kulture. In to je bila iztočnica, da fantje in dekleti na odru, začno s poklonom mesiji reggae glasbe in rastafarijanske kulture. Glasbeno so se Marleya lotili odlično in kljub svetli polti ujeli odličen občutek ritma temnopoltih ljudi. Bi si namreč upal trditi, da imajo temnopolti veliko več naravnega smisla za ritem kot njihovi krvniki. Vokalno pa se je seveda težko izenačiti z legendarnim Bobom, ki pa se mu je vokalist Marko kljub vsemu dodobra približal. Vsekakor so Brain Holidays dobro zadeli toplino reggaeja, ki še iz močno zakoreninjenega odklanjalca plesa, izvabi migajoče boke in rahlo prestopanje stopal.  

Odlično delo je tokrat opravil tudi domači tonski mojster, ki je z veliko mero občutka uglasil hrvaški nonet. Vsaka glasbena zvrst namreč zahteva svojo nastavitev glasnosti posamičnih glasbil ali vokalov, ki so tokrat izvrstno harmonirali. Seveda pa je bil dober in predvsem poln zvok posledica številnih glasbenikov zasedbe Brain Holidays, ki lažje preživi ali če hočete, skrije glasbene napake koncerta v živo. Kljub temu, da na sobotnem koncertu ni šlo za nobeno glasbeno novost ali ekstremni presežek, pa je koncert dajal veliko mero pozitivizma, topline in občutka pripadnosti, ki v reggaeju nosijo veliko težo. Prav slednje me je v tej kulturi venomer navduševalo, saj rastafarijanci do nikogar niso sovražni. So v osnovi miroljubni ljudje, ki med življenjem na zemlji ne delajo razlik. Vsekakor pa z dvignjeno pestjo na glas opozarjajo in spominjajo na pomanjkanje ljubezni in ostale zablode človeštva, kar je stična točka tudi drugih glasbenih zvrsti. Prav zaradi tega sta včasih punk in reggae kazala dobre prijateljske odnose, če samo omenim legendarne Bad Brains.  

In zdaj bi bilo potrebno te vezi še posebej utrditi. Zdaj bi Boba Marleya potrebovali, kot še nikoli. Zdaj bi morali na ves glas tuliti One Love, No woman, no cry, Get up, stand up in Could you be loved! Naslovi in razmišljanja človeka, ki je kot kaže živel pred svojim časom, saj bi njegovo pridiganje v današnji čas ustrezalo, kot pest na oko. Sicer se gozote človeštva dogajajo že nekaj stoletij, vendar tako blizu dna menda še nismo bili.

Morda pa nas vztrajnost - četudi tako imenovane manjšine - vseeno pripelje na boljše. Morda pa bo razum vseeno zmagal in bodo tudi ostali uvideli, da je imel Bob Marley prav, ko je rekel, da so najbolj bistri ljudje, revni ljudje in da denar ne more kupiti življenja. Morda.

Facebook Twitter Deli